Zakaj potrebujemo nacionalno platformo za Slovenijo brez zavržene hrane
ponedeljek, 19. januar 2015 @ 22:30 CET
Uporabnik: Sonce
Ekologi brez meja smo v preteklih mesecih za gospodinjstva pripravili celovito orodjarno za zmanjšanje in preprečevanje nastajanja zavržene hrane v gospodinjstvih. Vendar gospodinjstva prispevajo četrtino vse zavržene in odpadne hrane. Za tri četrtine od skupne količine so odgovorni kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo.
Da bi uskladili cilje in ukrepe predlagamo ustanovitev Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Zato bomo v kratkem pripravili besedilo javne zaveze za vse deležnike, z namenom ukrepanja, da do leta 2025 količino zavržene in odpadne hrane zmanjšamo za 50 %.
Splošna resnica današnjega sveta je, da smo vsi v razmerju soodvisnosti. Svet lahko opišemo kot brezmejno mrežo z neizmernim številom vozlišč. Vsak dotik vozlišča se čuti po celotni mreži. Tako je majhna sprememba delovnega načrta Evropske komisije celotno Evropsko unijo pustila brez cilja na področju odpadne in zavržene hrane. Posledice čutimo vsi.
A hkrati se je dvignil val protestov nevladnih, vladnih in gospodarskih organizacij zoper oznanilo Evropske komisije pod taktirko Jean-Claude Junckerja ob svojem nastopu konec preteklega leta, da umika zakonodajni paket nujnih sprememb odpadkovne zakonodaje. Evropsko gospodarstvo namreč potrebuje te spremembe, s katerimi bodo postavljeni ambiciozni in konkretni cilji zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadkov, v igri je več kot pol milijona delovnih mest, izboljšana konkurenčnost in povečana snovna učinkovitost, skratka za družbo brez odpadkov (Zero Waste) ali, kot temu rečejo v EU, za krožno gospodarstvo.
Sporočila kritikov prvi komisar Juncker ni mogel preslišati: umik paketa je zato politično spretno spremenil v začasen umik in napovedal, da bo Evropska komisija v 2015 predstavila izboljšan predlog sprememb. Ekologi brez meja smo se protestom pridružili iz razloga, ki ga povzema čivk nekdanjega komisarja dr. Janeza Potočnika ob objavi začasnega umika paketa ciljev in dopolnitev odpadkovne zakonodaje. Poudaril je, da bi bila odločitev Komisije prepričljivejša, če bi ne umaknila, marveč le dopolnila, kar po njenem prepričanju manjka.
In kaj to pomeni za Slovenijo? Da je Vlada sicer načelno za cilje na tem področju, vendar je do konkretnih ciljev zadržana iz - po našem mnenju šibkih razlogov, o čemer si lahko več preberete v našem odzivu. Hkrati nas je to stališče vlade opozorilo, da moramo še bolj pozorno spremljati njeno delovanje na področju odpadkov.
Še posebej na področju nastajanja, zmanjševanja in preprečevanja odpadne in zavržene hrane. Po uradnih podatkih namreč skoraj tri četrtine vse odpadne hrane nastane v proizvodnji, živilski industriji, trgovini in gostinstvu. To so zelo raznoliki deležniki, ki si interesno stojijo v vsakdanjih poslovnih situacijah vsaksebi. Kar nujno pomeni, da potrebujemo formalni okvir za racionalno reševanje problema - ogromnih količin zavržene hrane. Potrebujemo nacionalni cilj - predlagamo 50 % zmanjšanje količin odpadne in zavržene hrane do leta 2025 na nacionalni ravni.
Zato smo Ekologi brez meja že v novembru 2014 predlagali ustanovitev Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Pobudi so se pridružili govorci in udeleženci okrogle mize na to temo na sejmu Narava-zdravje 2014. Pripravljamo besedilo zaveze, h kateri bomo povabili vse deležnike: kmete, živilsko-predelovalno industrijo, logistike, trgovce, gostince, turistične organizacije in nevladne organizacije.
Zaveza bo tako vsebovala nabor skupnih načel in prednostnih ukrepov. Med načeli izpostavljamo načelo hierarhije ravnanja z odpadno hrano. Ker vemo, da se vsej količini zavržene hrane glede na stanje tehnike še ne moremo izogniti, predlagamo novo hierarhijo ukrepov preprečevanja in zmanjševanja količin odpadne hrane:
preprečevanje nastajanja,
raba viškov hrane za ljudi,
pouporaba v industriji in za krmo živali,
kompostiranje in anaerobna predelava,
odstranjevanje (kot najmanj zaželen postopek).
V zavezi bomo še posebej opredelili prednostne vsebine za prostovoljne ukrepe v prehranski verigi, okrepitev izobraževanja in obveščanja deležnikov po vsej prehranski verigi – od vil do vilic, spodbujanje inovativnih rešitev, krepitev lokalnega kompostiranja in proaktivnega delovanja.
Za Slovenijo velja, da bi naj imela težave s sodelovanjem. Ekologi brez meja v to ne verjamemo, prav nasprotno - nenazadnje smo organizirali dve veliki čistilni akciji, v katerih je organizirano sodelovalo stotisoče posameznikov. Predvsem zato, ker smo imeli pred seboj jasen cilj in razumne ukrepe. Isto velja tudi za problem odpadne in zavržene hrane.
Zamislite si čoln, v katerem vsak vesla po svoje. Šele skupen cilj omogoči veslanje v pravi smeri. Zaveza bo prvi tak korak. In že se veselimo naporov.
Ekologi brez meja smo v preteklih mesecih za gospodinjstva pripravili celovito orodjarno za zmanjšanje in preprečevanje nastajanja zavržene hrane v gospodinjstvih. Vendar gospodinjstva prispevajo četrtino vse zavržene in odpadne hrane. Za tri četrtine od skupne količine so odgovorni kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo. 
