Evropski parlament je potrdil nova pravila za gensko spremenjene organizme (GSO), ki članicam Unije omogočajo omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju.

Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji. Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, bo po štirih letih težavnih pogajanj začela veljati spomladi letos, saj jo je na prvi letošnji seji potrdil tudi Evropski parlament. Namen novih evropskih pravil je poenostaviti proces odobritve GSO, saj zdajšnji ne deluje, ker članice, ki jim nasprotujejo, vztrajno blokirajo odobritev teh organizmov na evropski ravni.

Nova zakonodaja prinaša to spremembo, da bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni. Nova pravila vključujejo seznam razlogov, zaradi katerih lahko članice omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin, to pa so zdravstveni, okoljski, socioekonomski razlogi, raba zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilji kmetijske politike.

Kompromis določa tudi, da bodo morale vse članice dovoliti tranzit GSO čez svoje ozemlje, a bodo morale uporabnice zagotoviti, da ne bodo okužile drugih proizvodov, zlasti v sosednjih državah. Vključuje tudi klavzulo o pregledu direktive po štirih letih.

Slovenija ima enega najstrožjih zakonov v Uniji
Devet članic Unije je že popolnoma prepovedalo pridelavo edinega dovoljenega gensko spremenjenega proizvoda v EU-ju, Monsantove koruze MON810. To so Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska. Slovenija, kjer pridelave GSO ni, je to področje uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki je eden najstrožjih v Evropski uniji. Zakon predvideva prijavo vsake pridelave GSO in upoštevanje ustreznih varovalnih pasov.

Kot rečeno, se lahko v Evropski uniji prideluje le ena vrsta gensko spremenjenih proizvodov, Monsantova koruza MON810, in to v glavnem v Španiji. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolil pridelavo v letu 2010, je bil krompir amflora, a so tega nato umaknili s trga.

"Žebelj v krsto gensko spremenjenih poljščin"
V okoljevarstveni organizaciji Friends of the Earth Europe so se že odzvali na odločitev Evropskega parlamenta in dejali, da je to korak v pravo smer. "To je še en žebelj v krsto gensko spremenjenih poljščin," so poudarili in vse članice EU-ja pozvali, naj takoj prepovedo vse gensko spremenjene poljščine.

V SLS-u se zavzemajo za prepoved uporabe GSO
Ob tem so k prepovedi uporabe GSO v Sloveniji slovensko vlado pozvali v SLS-u. Predsednik stranke Marko Zidanšek je ocenil, da so nova evropska pravila za Slovenijo "odskočna deska, prvi korak, ki omogoča, da se suvereno in legitimno odločimo, da na svoji zemlji prepovemo gensko spremenjene organizme". K prepovedi teh organizmov v SLS-u pozivajo "v skrbi za zdravje državljank in državljanov ter varovanje okolja".

Spremembo direktive je v Evropskem parlamentu podprl tudi evropski poslanec iz SLS-a Franc Bogovič, ki je prepričan, da bo nova ureditev omogočila državam članicam, ki ne želijo gojitve GSO na svojem ozemlju, da lahko prepovedo gojenje brez tveganja, da bi jih multinacionalke tožile na mednarodnih sodiščih. Ob tem pa je opozoril tudi, da bodo morale biti države, ki že gojijo GSO, v prihodnje zelo pozorne na morebitne čezmejne vplive svojih praks.

Vir: rtvslo.si