V soboto, 25. marca, bo med 20:30 - 21:30 uro potekala največja svetovna prostovoljno akcija za boj proti podnebnim spremembam

Ljubljanski grad, piransko obzidje, Blejski otok, Hoteli Union v Ljubljani in centri ter ulice Žalca, Krškega, Radovljice… več kot 20 slovenskih občin bo sodelovalo v soboto v WWF-ovi Uri za Zemljo - Earth Hour, da bi skupaj osvetlili podnebne spremembe in se zavzeli za močnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam.

»Veseli nas, da se je akciji, ki se je simbolično začela leta 2007 v Sydneyu, znova pridružilo veliko število slovenskih mest in občin. Akcija je v desetih letih prerasla v največje gibanje za varstvo okolja in podpora tistim, ki se že soočajo s posledicami podnebnih sprememb« je dejal Siddarth Das, izvršni direktor Earth Hour Global. »V desetih letih je Earth Hour pomagal zavarovati morja  v Rusiji in Argentini, zbiral sredstva za projekte ohranjanja narave v jugovzhodni Aziji in Amazonki in ustvaril povsem nov gozd v Ugandi. Nič od tega ne bi bilo mogoče brez skupne odločenosti milijonov ljudi, da zavarujemo en in edini planet, ki si ga delimo vsi«.

ALBATROSI
Svetovna morja in oceani se ponašajo s svojim bogastvom rastlinstva in živalstva, od katerega imamo veliko koristi tudi ljudje, saj iz njega črpamo ogromne zaloge hrane v obliki rib in morskih sadežev. S temi vrstami se prehranjujejo tudi živali, ena od njih pa je mogočna ptica albatros, katere razpon kril meri do 3,4 m. Njen naravni habitat so oceani zmerno toplega in subtropskega toplotnega pasu severno in južno od ekvatorja (izvzemši severni Atlantik), nad katerimi lahko jadrajo ure in ure, ne da bi se utrudili.

Albatrosi imajo na jedilniku najraje glavonožce, ribe, rake, nenazadnje tudi zooplankton ter nekateri mrhovino, radi tudi sledijo ribiškim ladjam, katerim pogosto sunejo kak ulov. Mladiče pa hranijo z ribjimi jajčeci ter s tem, kar imajo trenutno v želodcu. Na idiličnem tihooceanskem atolskem otočku Midway Island, ki sestavlja del havajske verige otokov, gnezdijo kar tri vrste albatrosov: ka'upu (črnonogi), mōlī (ali Laysan, ki v 72 % celotne svetovne populacije gnezdi kar na Midwayju) ter kratkorepi albatros.

Po začasnem umiku dodatne subvencije za TEŠ vlada sprejema novo, skoraj 200 milijonsko subvencijo za novo plinsko napravo v TE TOL

Vlada načrtuje novo, skoraj 200 milijonsko subvencijo za fosilni vir energije v Ljubljani - novo plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni in toplarni Ljubljana (PPE-TOL), strošek pa bi večinoma prevalila na slovenska gospodinjstva.

S tem bi za fosilne vire iz podporne sheme za obnovljive vire (OVE) in soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) na leto namenili dvakrat več novih podpor za plin kot za projekte OVE. Z isto količino sredstev bi lahko vsako leto postavili okoli 15 MW (7 vetrnic po 2MW) ali 20 MW sončnih elektrarn, kar ustreza proizvodnji elektrike za 5000-7000 gospodinjstev.

Švedska agencija za kemikalije je ugotovila, da so erotični pripomočki varnejši od otroških igrač. Nevarne kemične snovi so namreč našli v kar 15 odstotkih otroških igrač in le v dveh odstotkih erotičnih pripomočkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To je bilo presenetljivo," je dejala inšpektorica pri agenciji Frida Ramstrom za AFP. To pomeni, da so erotične igrače bolj varne kot otroške, vsaj kar se tiče izpostavljenosti kemikalijam.

V soboto, 25. marca, se lahko z izklopom luči med 20:30 - 21:30 uro, vsi prebivalci sveta vključijo v največjo svetovno prostovoljno akcijo

Ukvarjanje s posledicami podnebnih sprememb mora postati naša realnost in WWF nas na to opominja tudi letos z organizacijo desete, jubilejne Ure za Zemljo. Iz Svetovne organizacije za varstvo narave pozivajo vsa mesta, da se vključijo v to akcijo in da v soboto, 25. marca, med 20:30 in 21:30 uro izključijo javno in dekorativno razsvetljavo, ki osvetljuje glavne znamenitosti mesta ali mestne trge.

Globalna akcija Ura za Zemljo, v svetu znana kot Earth Hour, se bo letos obeležila na vseh šestih celinah. WWF je prepričan, da bo letos sodelovalo še več držav kot lani, ko jih je bilo 178. V Sloveniji se je v temo pogreznilo 27 občin in mest.

Čeprav je vlada napovedala, da iz predloga sprememb Energetskega zakona umika predlog “dodatka za TEŠ”, zgodba še ni končana.

Vlada nadaljuje iskanje denarja za subvencioniranje TEŠa, zato je prav, da stopnjujemo pritisk in od predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja odločno zahtevamo, naj se neha uklanjati fosilni industriji in naredi odločne korake v smer nizkoogljične družbe in povečanje rabe obnovljivih virov energije!

Pomanjkanje vodnih virov otežuje življenja prebivalcev azijskega visokogorja
Ledeniška jezera v Himalaji se zaradi podnebnih sprememb spreminjajo v poplavno grožnjo, ki se jo v indijski zvezni državi Sikim lotevajo na inovativen način in hkrati rešujejo še za težave z namakanjem v sušnih mesecih.

Med Nepal, Kitajsko in Butan stisnjena druga najmanjša indijska zvezna država se spopada z nevarnim kopičenjem vode, ki jo za seboj pušča umikajoči in taleči se ledenik v visokogorskem jezeru Južni Lonak.

Člani vsebinskih mrež nevladnih organizacij smo razočarani nad nedavnim razpisom Eko sklada - Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila, ki ne vključuje subvencij za električna kolesa, čeprav smo to potrebo večkrat izrazili na srečanjih z vami in z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije. Električna kolesa so namreč trajnostna rešitev za mobilnost v neravninskih območjih, za premagovanje večjih razdalj in za osebe s fizičnimi omejitvami. Lahko so odlično nadomestilo za osebni avtomobil, s primerno podporo pa bi lahko povečala mobilnost socialno šibkejših, ki so trenutno primorani plačevati visoke stroške avtomobila.

Navsezadnje je to prihodnost, ki se ji bo treba prilagoditi. Evropska unija sprejema zakonodajo, ki bo prispevala k omejevanju podnebnih sprememb, k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov smo se zavezali v Pariškem sporazumu. V Sloveniji pa emisije prometa še naprej naraščajo. Zdi se, da je trajnostna mobilnost postala modna muha, pod katero marsikdo uvršča tudi netrajnostne ukrepe, med katere sodi izpustitev subvencij za električna kolesa.

Ob zaključku projekta Zero Waste turizem, ki so ga v preteklem letu izvajali Ekologi brez meja, je danes na Bledu potekal posvet na temo nastanitev in prireditev brez odpadkov. Najboljše evropske prakse na tem področju sta predstavila Italijana Antonino Esposito in Roberto Paladini. Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo so predstavili aktivnosti projekta in prvi slovenski hotel, ki se je podal na Zero Waste pot - Hotel Ribno z Bleda.

O uvajanju koncepta Zero Waste v hotele, je Antonino Esposito, ki je pred šestimi leti razvil Zero Waste certifikat in ga vpeljal v 20 hotelov, povedal: »Najprej so nam rekli, da smo nori, nato so se želeli vsi priključiti, zdaj tudi hotelska veriga Hilton«. Prvi cilj hotela na tej poti, ki v povprečju traja 2-3 leta, je doseči 90 % ločeno zbranih odpadkov, sledijo napori za zmanjševanje odpadkov.

Slovenski strokovnjaki so konec lanskega leta zaključili raziskavo, s katero so ugotavljali številčnost volkov pri nas. Ugotovili so, da v Sloveniji živi od 42 do 64 volkov.

Prva ocena številčnosti po letu 2013
Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/16 se je pričelo julija 2015, številčnost pa je ocenjena za sezono 2015/16. Po prijavi na razpis Ministrstva za okolje in prostor so monitoring populacije volkov izvedli Zavod za gozdove Slovenije kot koordinator, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter društvo Dinaricum. Tokratna ocena številčnosti volkov je prva, na znanstvenih podatkih temelječa ocena po zaključku projekta SloWolf leta 2013.

Ob zaključku projekta Zero Waste turizem vas vabimo na posvet, na katerem bodo najboljši primeri iz prakse dokazali, da so nastanitve in prireditve brez odpadkov mogoče. Posvet bo potekal v ponedeljek, 27. februarja, v Hotelu Astoria na Bledu med 9. in 13. uro. Udeležba je brezplačna, obvezne pa so prijave na tej povezavi.

Ekologi brez meja smo v preteklem letu podrobno spoznali, kako Zero Waste načela prenesti v hotele in na prireditve. Različni ukrepi preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja ne le znižujejo vplive na okolje, pač pa tudi stroške podjetja, ga povezujejo z lokalnim okoljem in v sodelovanju s partnerji spodbujajo inovacije.

Podjetje Tesla je že na začetku lanskega leta predstavilo nadvse zanimiv električni avto, ki si ga bo lahko privoščila širša skupina voznikov, saj je bila cena postavljena na okoli 31 tisoč evrov. Kljub relativno nizki maloprodajni ceni, bo Tesla Model 3 še vedno ponujal vse najboljše, kar lahko pričakujemo od električnih avtomobilov. Doseg bo vsaj 320 kilometrov, kar bo dovolj tudi za tiste, ki se vsak dan odpravljajo na delo v večja mesta.

Zaradi nizke cene pa je povpraševanje po novem Teslinem avtomobilu presenetilo tako širšo strokovno javnost, kot tudi vodilne v podjetju. Kupce pa je za nameček presenetila še novica, da bo avto ponujal futurističen videz. Potniška kabina bo namreč opremljena le z volanom z možnostjo upravljanja osnovnih možnosti in z velikim zaslonom na dotik. Klasičnih stikal skorajda ni, saj bodo vozniku na voljo le stikala za odpiranje oken.

Pred dobrim letom, ob prvi objavi prenovljenega svežnja o krožnem gospodarstvu, smo le nejevoljno gledali - obljubljen je bil ambicioznejši paket, rezultat pa je bila degradacija. A direktive tačas še niso bile sprejete in ambicije so se vrnile.

Konec januarja je odbor za okolje Evropskega parlamenta (ENVI) izglasoval povišanje ciljev iz paketa. Sicer bo o tem moral glasovati še celotni parlament, a obeti so dobri, sploh ker ima tudi Evropski svet relativno ambiciozna stališča. Med sprejetimi amandmaji sta povišanje ciljev recikliranja komunalnih odpadkov (70%) in odpadne embalaže (80%), od česar mora iti vsaj 5% v pripravo za ponovno uporabo.

Posledice izginotja ledu bi čutili vsi
Znanstveniki z Univerze v Arizoni v ZDA so predlagali novo rešitev za arktični led, ki ga je zaradi podnebnih sprememb vse manj. S črpalkami bi črpali vodo na površje, kjer bi zaledenela in odebelila ledeno ploskev.

Za predlogom stoji fizik Steven Desch, ki skupaj s kolegi predlaga, da se postavi 10 milijonov črpalk na vetrno energijo nad arktično ledeno ploskvijo. Črpalke bi pozimi črpale vodo na površje, kjer bi zaledenela in okrepila obstoječi led.

WWF v novem poročilu »Preprečevanje papirnatih parkov: Kako narediti EU zakonodajo za varstvo narave učinkovito« ponuja dober pregled glavnih problemov na tem področju in učinkovitih rešitev zanje

Več kot polovica naravnih območij v Evropi je zavarovanih samo na papirju, predvsem zaradi zamud pri financiranju držav članic, pravi novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) [1]. V poročilu so predstavljene tudi koristi zavarovanih območij za ogrožene vrste in lokalno gospodarstvo.

Evropska komisija je pred kratkim potrdila, da sta EU direktivi o pticah in habitatih najmočnejša zakonodaja za varstvo narave v Evropi ter se zavezala za nadaljnje izboljšanje njihove učinkovitosti. Novo poročilo WWF-a »Preprečevanje papirnatih parkov:

Čistilna naprava v dunajskem Simmeringu, katere površina je primerljiva z Vatikanom, bo od leta 2020 dalje energetsko samooskrbna. Gre za največji okoljski projekt na Dunaju, v katerega bodo vložili 250 milijonov evrov.

Čistilne naprave so največji lokalni porabniki energije. Dunajska glavna čistilna naprava potrebuje za čiščenje vseh odplak en odstotek celotne porabe elektrike na Dunaju. Zato so se odločili, da bodo skupaj s Tehnično univerzo Dunaj razvili inovativen način pridobivanja energije iz odplak.

Vlada Mira Cerarja predlaga, da izgube TEŠ6-a pokrijemo prebivalke in prebivalce Slovenije
Vlada je v RS poslala v javno obravnavo novelo Energetskega zakona (EZ-1), s katero predlaga uvedbo prispevka za Termoelektrarno Šoštanj, ki bi ga plačevali vsi odjemalci električne energije.

Greenpeace v Sloveniji odločno nasprotuje predlaganim spremembam zakona, ki se nanašajo na prispevek, okoljske nevladne organizacije pa so na Vlado poslale zahtevek za podaljšanje javne razprave o tej noveli. Vlada želi namreč spremembe zakona sprejeti po skrajšanem postopku, civilni družbi je čas za oddajo komentarje omejila na nekaj dni, le do torka 7. februarja.

Pobudniki in izvajalci skupnostnih projektov si lahko pomagajo s štirimi novimi priročniki, ki vsebujejo navodila, napotke, vzorce, primere dobrih praks in vse, kar jih lahko podpre pri tem, da projekte uspešno izpeljejo in v lokalnih skupnostih ustvarijo trajne koristi.

Kaj če bi skupaj… postavili sončno elektrarno, spremljali šolarje v šolo, ali si uredili skupnostni prostor?

Nove stvari v življenju skupnosti se vedno zgodijo tako, da ima najprej nekdo zamisel, ki se mu zdi dobra in želi zanjo navdušiti še druge. Če je zamisel v skupnosti deležna podpore in postanejo vidne možnosti za njeno realizacijo, pobudniki pristopijo k pripravi in izvedbi skupnostnega projekta.

Ob koncu zadnje medledene dobe podobne temperature

Dokazi o občutljivosti kontinentalnega ledu na že majhne temperaturne spremembe oceanov namigujejo, da bi morska gladina lahko vztrajno naraščala več prihodnjih stoletij.

Temperature morske gladine so danes neverjetno podobne tistim v času zadnje medledene dobe, ko je bila morska gladina od šest do devet metrov višja kot zdaj. Na voljo pa so tudi tehtni dokazi, da je kontinentalni led na Grenlandiji in Antarktiki zelo občutljiv že za najmanjša povišanja temperature oceanov, kar kaže na možnost, da bo morska gladina naraščala še stoletja v prihodnost, je poročal spletni The Guardian.

Zero Waste filozofija se je že dodobra usidrala v naš dom. Do popolnosti nas loči še veliko dela, a prvi vidni rezultati so tu. Vedno znova pa se porajajo nova vprašanja in novi izzivi.

Tako kot razlaga Bea Johnson v knjigi Dom brez odpadkov, sem tudi sama poskusila narediti vse sama. Bilo je veliko packanja, poskusov in zmot, stran vrženega denarja, da o času sploh ne govorim. Zdaj sem si pač morala sama dopovedati, da nismo vsi za vse. Poklicne in druge šole so bile ustanovljene zato, da se ljudje izučijo delati stvari. V šolanje so vložili svoj čas, energijo in tudi denar in pustimo jim zdaj, da svoje znanje tudi unovčijo.

Evropski prevozniki in cestno-transportna podjetja lahko od sedaj po zaslugi napredne tehnologije družbe IDS spremljajo in upravljajo porabo goriva svoje celotne mreže prevoznikov v realnem času.

To predstavlja prednost za logistična podjetja, ki si želijo bolj učinkovito porabo goriva in večjo varnost pri svojem upravljanju virov, hkrati pa lahko tudi koristi evropskim proizvajalcem in trgovcem, da zmanjšajo stroške prevoza in pomagajo okolju do zmanjšanja emisij v zraku.

Ne glede na to kakšne učinkovine zdravila vsebujejo, ko jih ne potrebujemo več, postanejo nevaren odpadek. Zato jih moramo oddati ločeno, saj kljub pretečenemu roku uporabe še vedno vsebujejo učinkovine, ki lahko negativno vplivajo na okolje in posledično tudi na zdravje ljudi, če jih ne odstranimo pravilno.

Kaj spada med odpadna zdravila?
Med odpadna zdravila spadajo zdravila v trdem stanju (tablete, kapsule in svečke) skupaj z neposrednim ovojem, ki jih ščiti ter praški in tekoča zdravila v originalni, neposredni embalaži. Vedno oddajamo zdravilo skupaj z originalno, neposredno embalažo, ki mora biti dobro zaprta oziroma ohranjena in nepoškodovana. Zunanjo embalažo (kartonske škatlice) in navodila odstranimo in oddamo posebej v zabojnike za papir.

NASA in US National Oceanic in Atmospheric Administration (NOAA) sta objavila, da je bilo leto 2016 najtoplejše leto odkar izvajamo merjenja na globalni ravni.

Manuel Pulgar-Vidal, vodja področja za podnebje in energijo pri WWF, je dejal:
»Leto 2016 je bilo najtoplejše leto v zgodovini merjenj na globalni ravni. Če je kdaj bil čas za nujno ukrepanje proti podnebnim spremembam, je to zdaj. Čeprav globalno gibanje za rešitev podnebne krize raste, nas narava nenehno opozarja, da moramo dvigniti tempo.