Piše: Marko Osolnik v novih Misterijih www.misteriji.si

Varovati moramo rodovitno zemljo, pitno vodo in semena
Znanega okoljevarstvenika, raziskovalca, pisatelja, publicista in predavatelja Antona Komata bralkam in bralcem naše revije ni treba podrobneje predstavljati, saj je na straneh Misterijev bodisi kot pisec bodisi kot sogovornik nastopal že kar nekajkrat. Brez dvoma pripada slovenski in globalni duhovni aristokraciji, ki je konstruktivno uporniška in jo sam takole definira:

»Njihov upor ni delo anarhista, ki sovraži elite in svet tehnologije. Upornik tudi ne predstavlja brezzakonja, pač pa sledi večnim zakonom človeka, načelom njegove naravne etike. Vrednote naravne etike človeka so svetost življenja, dostojanstvo človeka, dolžnost do drugih, odgovornost do drugačnih in posvečenost umrlih … Gozd je pradomovina človeka in prostor, kjer živijo odločni možje. Mož mora držati besedo, sicer beseda drži moža. Mož beseda ve, da je njegova dolžnost biti zagovornik resnice ter varuh zatiranih in nemočnih.«

Vladna usmeritev za pospeševanje uvajanja avtomobilov, ki manj obremenjujejo okolje in podnebje je korak v pravo smer. S tem se Slovenija pridružuje državam, ki ukrepajo na tem področju.

Pa vendar je potrebno poudariti, da so avti zelo neučinkoviti način posameznikove mobilnosti. Posameznik za vsako pot s z avtomobilom s sabo prevaža eno tono železja in za vso to težo je potrebno veliko energije. Elektrifikacija avtomobilov ne smem postati le dodatni izgovor za neukrepanja na področju javnega prometa, ki lahko postane resnično učinkovit način za kakovostno mobilnost prebivalstva.

Vladi poslanska skupina Levica predlaga uvedbo kavcij za plastenke, pločevinke in vse vrste steklenic. V skupini so zapisali, da omejitev za uvedbo kavcij ni, a se proizvajalci in trgovci za to ne odločajo, ker se ne izplača.

Poslanska skupina Levica je že predlagala popolno prepoved plastičnih vrečk, zdaj pa je vladi predlagala uvedbo kavcij za plastenke, pločevinke in vse vrste steklenic.

Končno mi je pod roke prišla knjiga Dom brez odpadkov izpod prstov Bee Johnson, ambasadorke življenja zero waste. Z veseljem lahko rečem, da je to najuporabnejša literatura, kar sem jo prebrala doslej. Pokaže nam našo realnost.

Kako zelo smo se razvadili in kako življenje v kapitalistični družbi v naš dom vsiljuje izdelke s strupenimi in škodljivimi snovmi, od predelane hrane do kozmetike, nas pa to prav malo briga. Knjiga nam nazorno pokaže alternative za zdravo in minimalistično življenje, ki, če povzamemo, temelji na res preprostem življenju naših babic in dedkov. Je čtivo, ki ga resnično priporočam prav vsem. Zagotovo ne bodo vsi nasveti za vse, ampak bistvo je tisto, na katerem bi morali graditi naš način življenja.

S posvetom Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja, so v Ljubljani opozorili, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi.

Predstavniki civilne družbe iz Slovenije in tujine so opozorili na trende, ki omejujejo civilno družbo, od prevpraševanja legitimnosti civilne družbe do fizičnih napadov na aktiviste. Primer Švedske je pokazal, da civilna družba igra ključno vlogo pri razvoju in demokratizaciji družbe, ker prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti.

Mednarodni strokovnjaki: Okoljski vplivi hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri večji od predstavljenih!

Neodvisna strokovna ocena Okoljskega poročila razkriva velike pomanjkljivosti v podatkih, napačne predpostavke in prihodnje pravne konflikte
Okoljski znanstveniki iz Avstrije in Nemčije so danes objavili strokovno oceno o Okoljskem poročilu (OP) za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri v Sloveniji.

Strokovni pregled OP razkriva nizko kakovost poročila, velike pomanjkljivosti v podatkih in vsebuje številne napačne predpostavke. Ker OP podcenjuje vpliv projekta na varovane vrste rib in poplavne gozdove, so mogoči tudi pravni konflikti.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora.

Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.

Na okrogli mizi Evropska odvisnost od plina, ki sta jo v Ljubljani organizirala društvo Focus in Študenstsko društvo Iskra, so bile v ospredje postavljene okoljske in družbene posledice rabe zemljskega plina.

Milijardna vlaganja v novo plinsko infrastrukturo prinašajo številna tveganja, ne da bi zares odgovorila na izzive energetske varnosti. Gre za projekte nepotrebnega trošenja sredstev, ki nas oddaljujejo od sprejetih podnebnih zavez, pogostokrat pa so povezani tudi s kratenjem človekovih pravic, je bilo glavno sporočilo dogodka.

Korenito zmanjšal spomenika Bears Ears in Grand Staircase
Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje z odpravljanjem ukrepov svojega predhodnika Baracka Obame - z zadnjim odlokom je močno skrčil zaščiteno naravno območje v zvezni državi Utah.

Obama je pred odhodom s položaja s predsedniškim odlokom zaščitil dve območji na zahodu Utaha, nacionalna spomenika Bears Ears in Grand Staircase-Escalante.

Premium gorivo EVO DIESEL Plus je nova vrsta goriva, o katerem se zadnje čase precej govori. Zakaj premium? Ker poskrbi za odlično izkušnjo vožnje, boljšo zmogljivost vozila z vidika izgorevanja, moči in pospeševanja ter daljšo življenjsko dobo motorja.

In glede na to, da smo dandanes veliko v avtu in na cesti in da se vedno bolj zavedamo pomena dobrega izgorevanja, je ta novica zagotovo zanimiva. Na voljo je od včeraj, 1. decembra, na vseh avtocestnih bencinskih servis MOL. Imate radi svoj avto? Menite, da je tudi avto potreben luksuzne obravnave? Potem boste verjetno večkrat zavili tja. (originalen članek na www.luksuz.net)

Mesto Dunaj širi mrežo polnilnih postaj za električna vozila na javnih mestih. Do sredine prihodnjega leta nameravajo postaviti 115 postaj z dvema polnilnima mestoma, na katerih bo uporabnikom na voljo elektrika iz obnovljivih virov. Do konca leta 2020 bodo postavili kar tisoč novih polnilnih postaj.

»Ureditev polnilnic za električna vozila je na Dunaju poleg obsežne razširitve mreže javnega prevoza še en pomemben korak k okolju prijazni mobilnosti v našem mestu. Sistem je dostopen vsem, ki uporabljajo vozilo na električni pogon,« je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima.

Uspešno zdravljenje neplodnosti Velikega koralnega grebena
Avstralski znanstveniki so uspešno opravili prvo testno gnojenje velikega koralnega grebena, ki je močno potreben pomoči pri regeneraciji. Dve tretjini grebena sta namreč že uničeni zaradi procesa koralnega beljenja, rezultati preizkusa pa med znanstveniki le vzbujajo nekaj optimizma.

Novembra lani, ko je bil greben ravno med vsakoletnim drstenjem, so avstralski znanstveniki iz grebena vzeli primerke mikroskopske sperme in jajčec ter jih prenesli v ogromne rezervoarje za oploditev v raziskovalni postaji na otoku Heron. Več kot milijon ličink, ki so v rezervoarju nastale, so kasneje v dobrem upanju zasadili nazaj v greben.

STALEŽI TUNA ZNOVA OGROŽENI 

Po desetih letih prizadevanj za obnovitev staležev modroplavutega tuna so na zadnjem srečanju ICCAT naredili deset korakov nazaj 

Ob zaključku zasedanja Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) v Maroku, je WWF izrazil globoko razočaranje nad odločitvijo, da se brez dokazov o obnovi staležev drastično povečajo kvote ulova modroplavutega tuna. WWF prav tako obsoja pomanjkanje napredka pri izboljšanju stanja staležev sinjega morskega psa in morskega psa mako ter tropskih tunov.

Ne odvrzi, raje popravi.  Ne šopingiraj, ampak zamenjaj.
Ali kdaj razmišljate, da bi živeli v času mladosti naših babic in dedkov? Jaz večkrat. Že res, da je bilo življenje takrat bolj trdo in neusmiljeno kot danes, ampak je bilo toliko enostavnejše. Manj zakomplicirano in veliko bolj minimalistično. In tako zelo so znali ceniti vsako stvar. Če se je na primer kje že našla kakšna plastična vrečka, so jo oprali, posušili in večkrat uporabili.

Plastika takrat sploh ni bil tak problem. Pa ne le plastika. Si predstavljate, da bi vaša babica v svoji mladosti imela tako poln hladilnik hrane, da bi vsak dan stala pred njim in razmišljala, ali bi danes za kosilo pogrela lazanjo ali pa raje ne, ker je rok uporabe spet pretekel in bo bolje, da odroma v smeti? Ali da bi odvrgla malo strgane nogavice in šla v poceni trgovino s kitajskim blagom kupit nove? Ali pa da bi vaš dedek pokvarjeno kosilnico takoj odpeljal na Dinos? Ali še slabše, nekam v gozd?

Osnutek Strategije razvoja Slovenije ne vodi v družbo blaginje in okoljske vzdržnosti 
Osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, glede katerega se je nedavno zaključila javna razprava, ne vodi v nujno potrebno preoblikovanje slovenske družbe in gospodarstva ter nas ohranja ujetnike žalostnega duha časa.

Pripravljavci dokumenta so ponudili povzetek stanja, kjer prevladuje miselnost nenehne gospodarske rasti, v kateri so vsi družbeni podsistemi v vlogi podpiranja gospodarskih družb ter njihove rasti, in predlagali, da tako nadaljujemo vse do 2030. Na ta način ne bomo dosegli družbene blaginje in okoljske vzdržnosti, ki bi morala biti osrednji cilj strategije.

Danes so okoljski organizaciji Greenpeace Nordic ter Nature and Youth sprožili sodni proces proti norveški vladi zaradi odpiranja novih področij na Arktiki, namenjenih črpanju nafte. V organizacijah so prepričani, da črpanje nafte krši pariški podnebni sporazum, pa tudi norveško ustavo. Zmaga v tem procesu bi lahko predstavljala precedens za prihodnje sodne odločitve na področju okolja po vsem svetu.

Kot posredniki naproti vladi in v podporo okoljskim skupinam so se tožbi pridružili tudi v norveški organizaciji Besteforeldrenes klimaaksjon (»Podnebni ukrepi starih staršev«).

Za ureditev lokalnih zadev skupnega pomena lahko čakamo na druge (državo, trg, zunanje investitorje...). Lahko pa se tudi povežemo in vzamemo stvari v svoje roke.

Uspešni primeri skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri kažejo, da na ta način ne samo skupaj oblikujemo svoja življenja in okolja ter dosežemo skupne cilje, ampak se tudi zoperstavimo epidemiji odtujenosti in individualizma ter gradimo trdne in odporne skupnosti. 

»Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ? Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje.

Tapanulski orangutan
Znanstveniki so po več letih preverjanj potrdili, da v odročni indonezijski džungli obstaja nova vrsta človečnjakov iz rodu orangutanov. Gre za prvo potrditev nove vrste človeku podobnih opic po približno stotih letih.

Novi vrsti je ime tapanulski orangutan, živi pa v gozdu Batang Toru na indonezijskem otoku Sumatra. Po ocenah znanstvenikov živi le kakih 800 predstavnikov te vrste, kar pomeni, da gre za najbolj ogroženo vrsto človeku podobnih opic na svetu.

Ko so leta 1985 odkrili ozonsko luknjo, se je svet zavezal k zmanjšanju uporabe ozonu nevarnih sestavin. V zadnjih letih se luknja res krči, a bolj zaradi toplega vremena kot pa človeških ukrepov. Seveda skrbi dejstvo, da govorimo o toplejšem vremenu nad Antarktiko, ki bi ga lahko pripisali tudi podnebnim spremembam. 

Satelitske meritve so pokazale, da je ozonska luknja nad Antarktiko najmanjša od leta 1988, so sporočili znanstveniki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa in administraciji za oceane in atmosfero Noaa. Letošnja luknja je bila za 1,6 milijona kilometrov manjša od luknje leta 2016.

WMO je del Organizacije združenih narodov
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je sporočila, da je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju dosegla novo rekordno vrednost.

Opozorili so, da je treba za uresničitev ciljev pariškega podnebnega sporazuma nujno okrepiti okoljska prizadevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Povprečne svetovne koncentracije ogljikovega dioksida so lani dosegle 403,3 delca na milijon, medtem ko so bile leta 2015 pri 400 delcih. To je posledica človeških dejavnosti in vremenskega pojava El Nino," so pri WMO-ju zapisali v letnem poročilu. Vremenski pojav El Nino v Tihem oceanu vpliva na vreme po svetu in je bil lani nenavadno velik.

Zaskrbljenost glede vplivov sežiganja odpadkov v cementarnah na zdravlje ljudi narašča in je prodrla med osrednje teme v Evropskem parlamentu.

Vplivi onesnaženega zraka na človekovo zdravje so dobro dokumentirani že vrsto let. Povečano tveganje za nastanek raka, vplivi na imunski sistem, dihala ter reprodukcijske in nevrološke težave, so že dokazano povezane z onesnaženim zrakom.

Izšla nova priročnika za pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, ki vsebujeta napotke, kako v Sloveniji vzpostaviti zadružni razpršeni hotel in skupnosti vrt.

Doseganje blaginje lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in okoljsko vzdržen način, celovito in trajno blaginjo pa si lahko zagotovimo le kot skupnost. Lokalne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in z njimi upravljajo na vzdržen in sonaraven način, so ustvarile koristi zase in za širšo družbo.

WWF začenja drugo fazo izvajanja programa trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih Jadranskega morja
WWF je skupaj s partnerji letos pričel Interreg MED projekt »FishMPABlue2«, s katerim želijo v zavarovana morska območja, središča morske biotske raznovrstnosti, uvesti prakse trajnostnega ribištva.

Le načela trajnostnega ribištva in vključevanje lokalnih ribičev bosta zagotovila dolgoročno ohranitev morskih virov, s tem pa tudi socialno-ekonomski status lokalnega prebivalstva. V Sloveniji se bo projekt izvajal v Krajinskem parku Strunjan.