Evropska komisija je objavila Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu. Prinaša celo paleto ukrepov in priporočil za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja ter bolj ekonomične rabe plastike. Na primer, že samo globalna proizvodnja in (so)sežig plastike letno proizvedeta za 400 milijonov ton CO2ekvivalentov izpustov.

To je enako kot vsi letni izpusti Velike Britanije skupaj in 25-krat več kot vsi izpusti Slovenije leta 2014. Hkrati pa izgubljamo dragocene vire, zato Ekologi brez meja in širše Zero Waste gibanje pozdravlja novo strategijo.

Post praviloma razumemo kot odrekanje hrani za določeno obdobje. Naj to ne bo razlog, da zaprete okno brskalnika, saj ne bomo govorili o prehranskem, ampak plastičnem postu. Za zdrav duh v zdravem telesu (in zdravem okolju) lahko poskrbimo tudi z izogibanjem plastiki, sploh tisti, ki jo uporabljamo le kratek čas.

V času plastičnega posta med 14. februarjem in 29. marcem bomo tukaj in na naših družbenih kanalih objavljali informacije o problematiki plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in alternativah.

Vlada nadaljuje s postopki ne glede na to, da so Pomurci že večkrat zahtevali izbris hidroelektrarn na Muri iz vseh dokumentov, tudi Energetskega koncepta Slovenije

Zveza društev Moja Mura, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave in Muzej norosti, Trate, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, sta 9. februarja predsedniku Vlade RS že drugič poslala prošnjo za sestanek z lokalnimi iniciativami združenimi v kampanjo Rešimo Muro!.

Trenutno poteka zaključek javne razgrnitve Energetskega koncepta Slovenije (EKS), v katerega so še vedno vključene hidroelektrarne na Muri. Eden zadnjih posvetov bo organiziran 22.2. v Mariboru, potem ko je Ministrstvo za infrastrukturo 19. januarja po zaključku javne obravnave na predlog EKS objavilo seznam vseh prejetih pripomb zainteresirane javnosti, končni osnutek pa bo sprejet 2.3.2018.

Le še tretjina največjih svetovnih rek ostaja prosto tekočih in te je potrebno zaščititi, med njimi je tudi slovenska Mura
WWF International je pričel kampanjo za ohranitev zadnjih svetovnih prosto tekočih rek. Kampanja želi mobilizirati ljudi po vsem svetu, da s skupnimi močmi ustavimo gradnjo škodljivih jezov, zaščitimo divje živali ter lokalne skupnosti ob naših najbolje ohranjenih rekah.

WWF International je prepoznal reko Muro kot enega najbolj perečih problemov trenutno v Evropi, saj ji grozi izgradnja hidroelektrarn, ki bi ogrozila izredno naravno bogastvo slovenske Mure ter širše regije evropske Amazonke.

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za končne uporabnike električne energije

DODATNO FINANCIRANJE TEŠ PREKO PLAČEVANJA STORITVE PRIMARNE REGULACIJE:

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za končne uporabnike električne energije

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil vladni predlog spremembe 8. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1), ki spreminja 74. člen obstoječega Energetskega zakona. Na videz »nedolžna« sprememba razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje denarja za delovanje TEŠ.

Odgovor na včerajšnje zavajajoče izjave DEM Rešimo Muro - pred trenutnim stanjem

»Poglabljanje struge reke Mure in spreminjanje obrečne strukture reke ter izsuševanje mrtvic, ob omenjenem padanju podtalnice, je mogoče preprečiti tako, da se tok reke Mure upočasni, kar pa je mogoče izvesti z ustreznimi - sonaravno urejenimi - zajezitvami rečnega toka.

Ena od možnih oblik zajezitve, ki lahko ima pozitiven vpliv na prej omenjene težave in ne povzroča obremenitev okolja, temveč mu z ustrezno spremljevalno in drugo infrastrukturo omogoča tako naravni kot družbeni razvoj, je izgradnja hidroelektrarne,« so zapisali v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).

Po zadnji Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2017 dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja prostorov saj jim gretje predstavlja največji strošek za energijo. 

Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog navaja znižanje stroškov gretja oz. bolj varčen način gretja. Vse več gospodinjstev motivira zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzročajo. Pogosto pa je razlog za razmišljanje o menjavi ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega načina gretja počasi izteka. Gospodinjstva v enodružinskih hišah so bolj zainteresirana za spremembo ali dopolnitev načina gretja od gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.

NJENO VELIČANSTVO - VODA

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie®

Zmotno je mnenje, da o vodi vemo vse. Večina ljudi jo obravnava kot samouveuvno, kot naravni vir, ki nam je na voljo za pitje, umivanje, kuhanje. Teče iz naših pip in le kadar je dobava reducirana, se v pomanjkanju udobja spomnimo na blagre, ki nam jih voda v življenju omogoča. Dobesedno nam pada z neba in kadar je deževnih padavin premalo, si za kmetijske, vrtnarske in vrtičkarske potrebe  pomagamo z namakanjem in tako koristimo vodne zaloge.

Pozimi smo (bili) v naših krajih vajeni snežnih padavin, poleti soparnih dni. Vemo, da je pitje zadostnih količin vode za zdravje organizmov potrebno. Kakšen je naš odnos do vode in kako z njo ravnamo, kaže, kako malo poznamo njeno dušo, njeno inteligenco in njen pravi pomen za življenje. Prepričani smo, da ima voda tri agregatna stanja - trdno, tekoče in plinasto.

Dunaj velja za eno najčistejših mest na svetu. Zahvala za to gre med drugim tudi dunajskim okoljskim redarjem, imenovanim Waste Watchers, ki letos praznujejo deset let svojega delovanja. Kljub globam, ki dosegajo tudi 2.000 evrov, med Dunajčani uživajo 85-odstotno podporo.

V desetih letih odkar delujejo okoljski redarji na Dunaj beležijo za kar 60 odstotkov manj ilegalno odvrženih hladilnikov, 58 odstotkov manj ilegalno odvrženih kosovnih odpadkov in 17 odstotkov manj zavrženih nakupovalnih vozičkov. Letno se na tleh znajde 123 milijonov manj cigaretnih ogorkov, lastniki psov pa vsak dan napolnijo 100.000 vrečic za pasje iztrebke.

V nekaj preteklih letih je gibanje za družbo brez odpadkov preraslo najbolj drzna pričakovanja številnih ljudi. Zero Waste mesta nastajajo po vsej Evropi in po svetu. Kako naj mesto začne izvajati takšen načrt?

Organizacija Zero Waste Europe je objavila Zero Waste Masterplan - modularni vodnik postopnih korakov do družbe brez odpadkov na ravni občine. Navidezno kompleksen proces implementacije v praksi je v vodniku razdeljen na preproste korake. Vodnik spremljajo video posnetki, ki predstavijo učinkovitost Zero Waste strategij za mesta.

Potem ko je pred enim letom vlada Mira Cerarja v noveli Energetskega zakona pod pritiskom javnosti umaknila sporno subvencijo TEŠu v obliki prednostnega dispečiranja, Vlada tokrat vnovič vsiljuje subvencijo za TEŠ na veliko bolj prikrit način.

S spremembo obstoječega 74. člena novela Energetskega zakona razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje javnega denarja  v TEŠ.

Program Ekošola v sodelovanju s podjetjem Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavendan.Projekt poteka četrto leto zapored, namenjen pa je ozaveščanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Število sodelujočih izobraževanih ustanov vsako leto narašča, letos jih sodeluje že 96, od tega 32 vrtcev, 49 osnovnih šol in 15 srednjih šol, ki so vključene v program Ekošola. Lani je v projektu sodelovalo skoraj 6.000 učencev in 240 učiteljev, številnim izobraževalnim ustanovam pa je do danes uspelo doseči zavidljive rezultate.

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja - Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za politično razpravo, so civilnodružbene organizacije, ki so aktivne na področju oblikovanja politik, objavile Manifest za razvoj Slovenije.

Z njim želijo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Manifest je naslovljen na politične in gospodarske akterje, socialne partnerje, civilnodružbene organizacije, izobraževalce, medije in vse druge družbene deležnike, ki lahko k temu pripomorejo.

Na dnu sveta se razprostira Antarktični ocean, kjer živijo pingvini, kiti, tjulnji in številna druga čudovita morska bitja. Toda ta izjemno pomembni ocean in njegove ikonične prebivalce ogrožata vse toplejše podnebje in čedalje obsežnejši industrijski ribolov.

Dobra novica pri tem je, da imamo priložnost zaščititi ta morski paradiž. Vlade, članice Komisije za Antarktični ocean, so se zavezale k zaščiti tega edinstvenega oceana in bitij, ki živijo v njem, a v zadnjem času odlašajo z ustreznimi ukrepi.

Udeleženci Marša za Muro:
Hidroelektrarn na Muri ne bo!

Udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, temveč trajnostni razvoj regije

V organizaciji Muzeja norosti Trate je potekal Marš za Muro med cmureškim mostom pri Tratah in Sladkim Vrhom, s katerega so udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, ampak človeku in okolju prijazne rešitve.

V Italiji so začele veljati zakonodajne spremembe, ki trgovcem dovoljujejo le še ponudbo povsem razgradljivih plastičnih vrečk za sadje, zelenjavo, meso in ribe. Organizacije za varstvo potrošnikov so do nove uredbe sicer kritične zaradi prelaganja stroškov na kupce.

V Italiji so z novim letom začele veljati zakonodajne spremembe, ki trgovcem dovoljujejo le še ponudbo povsem razgradljivih plastičnih vrečk za sadje, zelenjavo, meso in ribe. Ceno spremembe bodo plačali tudi kupci, saj jim bodo trgovci lahko za vrečke zaračunali od enega do treh centov.

Piše: Marko Osolnik v novih Misterijih www.misteriji.si

Varovati moramo rodovitno zemljo, pitno vodo in semena
Znanega okoljevarstvenika, raziskovalca, pisatelja, publicista in predavatelja Antona Komata bralkam in bralcem naše revije ni treba podrobneje predstavljati, saj je na straneh Misterijev bodisi kot pisec bodisi kot sogovornik nastopal že kar nekajkrat. Brez dvoma pripada slovenski in globalni duhovni aristokraciji, ki je konstruktivno uporniška in jo sam takole definira:

»Njihov upor ni delo anarhista, ki sovraži elite in svet tehnologije. Upornik tudi ne predstavlja brezzakonja, pač pa sledi večnim zakonom človeka, načelom njegove naravne etike. Vrednote naravne etike človeka so svetost življenja, dostojanstvo človeka, dolžnost do drugih, odgovornost do drugačnih in posvečenost umrlih … Gozd je pradomovina človeka in prostor, kjer živijo odločni možje. Mož mora držati besedo, sicer beseda drži moža. Mož beseda ve, da je njegova dolžnost biti zagovornik resnice ter varuh zatiranih in nemočnih.«

Vladna usmeritev za pospeševanje uvajanja avtomobilov, ki manj obremenjujejo okolje in podnebje je korak v pravo smer. S tem se Slovenija pridružuje državam, ki ukrepajo na tem področju.

Pa vendar je potrebno poudariti, da so avti zelo neučinkoviti način posameznikove mobilnosti. Posameznik za vsako pot s z avtomobilom s sabo prevaža eno tono železja in za vso to težo je potrebno veliko energije. Elektrifikacija avtomobilov ne smem postati le dodatni izgovor za neukrepanja na področju javnega prometa, ki lahko postane resnično učinkovit način za kakovostno mobilnost prebivalstva.

Vladi poslanska skupina Levica predlaga uvedbo kavcij za plastenke, pločevinke in vse vrste steklenic. V skupini so zapisali, da omejitev za uvedbo kavcij ni, a se proizvajalci in trgovci za to ne odločajo, ker se ne izplača.

Poslanska skupina Levica je že predlagala popolno prepoved plastičnih vrečk, zdaj pa je vladi predlagala uvedbo kavcij za plastenke, pločevinke in vse vrste steklenic.

Končno mi je pod roke prišla knjiga Dom brez odpadkov izpod prstov Bee Johnson, ambasadorke življenja zero waste. Z veseljem lahko rečem, da je to najuporabnejša literatura, kar sem jo prebrala doslej. Pokaže nam našo realnost.

Kako zelo smo se razvadili in kako življenje v kapitalistični družbi v naš dom vsiljuje izdelke s strupenimi in škodljivimi snovmi, od predelane hrane do kozmetike, nas pa to prav malo briga. Knjiga nam nazorno pokaže alternative za zdravo in minimalistično življenje, ki, če povzamemo, temelji na res preprostem življenju naših babic in dedkov. Je čtivo, ki ga resnično priporočam prav vsem. Zagotovo ne bodo vsi nasveti za vse, ampak bistvo je tisto, na katerem bi morali graditi naš način življenja.

S posvetom Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja, so v Ljubljani opozorili, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi.

Predstavniki civilne družbe iz Slovenije in tujine so opozorili na trende, ki omejujejo civilno družbo, od prevpraševanja legitimnosti civilne družbe do fizičnih napadov na aktiviste. Primer Švedske je pokazal, da civilna družba igra ključno vlogo pri razvoju in demokratizaciji družbe, ker prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti.

Mednarodni strokovnjaki: Okoljski vplivi hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri večji od predstavljenih!

Neodvisna strokovna ocena Okoljskega poročila razkriva velike pomanjkljivosti v podatkih, napačne predpostavke in prihodnje pravne konflikte
Okoljski znanstveniki iz Avstrije in Nemčije so danes objavili strokovno oceno o Okoljskem poročilu (OP) za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri v Sloveniji.

Strokovni pregled OP razkriva nizko kakovost poročila, velike pomanjkljivosti v podatkih in vsebuje številne napačne predpostavke. Ker OP podcenjuje vpliv projekta na varovane vrste rib in poplavne gozdove, so mogoči tudi pravni konflikti.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora.

Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.