V petek 17.6.2005 v zgodnjih jutranjih urah je prišlo do izlitja mazuta v pristanišču v Kopru ( domnevajo, da iz ene od dveh zasidranih ladij v luki ). Izkazalo se je, da Slovenija za take nesreče ne premore nobene ladje za intervencijo. Poklicali so pomoč iz Trsta, kjer so bolje usposobljeni. Kot je povedal g. Anton Komat o vodi : nespametni bodo žejni, bo ob morju veljalo : nespametni ob morju bodo brez morja. Razlitega mazuta še niso uspeli očistiti in tako se je madež v soboto razširil tudi do koprskega javnega kopališča, kjer je do nadaljnega prepovedan vstop v vodo – rdeča zastava na drogu.

GORENJSKO EKOLOŠKO ZDRUŽENJE
PREŠERNOVA 26
4270 JESENICE
GSM: 051 311 450

Datum: 15. junij 2005

ODPRTO PISMO VODSTVU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA TER MINISTERSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR V ZVEZI Z NJIHOVO IZJAVO ZA JAVNOST »GRADNJA GOZDNE POTI OD PLANINE JEZERO PROTI PLANINI LAZ«

Gorenjsko Ekološko Združenje aktivno spremlja dogajanja z črno gradnjo poti proti planini Laz. Po našem mnenju je vodstvo TNP medlo ukrepalo, saj se ni takoj lotilo sanacije nastale situacije.
Povsod drugod bi v takih primerih uprava parka poskrbela za takojšnjo strokovno vzpostavitev prejšnjega stanja in to na stroške storilcev (ki bi morali to poravnati na podlagi naloga inšpekcije ali sodnega pregona), vse pa poleg visoke kazni za tak nezakonit poseg.
Sedaj pa bodo v TNP in na MOP-u čakali, da storilci ponovno pripeljejo stroje in pricnejo (KDAJ?) NESTROKOVNO POPRAVLJATI škodo.

Piše: Sanja Lončar

Isak Asimov je napisal zakone robotike, po katerem robot nikoli ne bo storil človeku kaj slabega. Vendar obstaja način, da robot ubije človeka. Potrebujete dva robota. Prvemu naročite, naj da strup v kozarec, drugemu, ki ne ve, kaj je v kozarcu, ukažete naj kozarec odnese osebi, ki bi jo radi ubili. Zdaj zamenjajte besedo robot z besedo znanstvenik in dobili boste razlago za marsikaj, kaj se nam danes dogaja.

V laboratorijih po vsem svetu, se danes izvajajo poskusi in »kuhajo zvarki«, kjer je dovolj, da se le pri enem zalomi, in o naši civilizaciji bodo prihodnje generacije, nekaj tisoč ali sto tisoč let le ugibale.
V Švicarskem Cernu v ogromnih akceleratorjih ustvarjajo fuzijo atomov. Obstaja tveganje, da bi s tem sprožili verižno reakcijo, ki je ne bi mogli več obvladati... Vendar se tolažijo, da do tega verjetno ne bo prišlo.
Genski tehniki obstreljujejo genske verige in ustvarjajo mešanice organizmov, ki jih ta planet še nikoli ni doživel. Tudi oni se tolažijo, da bodo v primeru, če kaj »zbeži« iz epruvete, že kaj »pogruntali«.
Na internetu pod »chemtrails« najdete srhljive informacije o novi igri moči, ki jo Američani izvajajo nad našimi glavami. Z nevarnimi kemičnimi spojinami ustvarjajo oblake, spreminjajo klimo in kontrolirajo nevihte.
Kemiki ustvarjajo nove spojine, strupe, detergente, aditive in kozmetične pripravke vsak dan. Vse to prihaja v naše domove, v naša telesa in na koncu tudi v okolje. Kdaj bo počilo?
Dejansko je že velikokrat počilo, le da ta ista znanost poskrbi, da vse kar se dogaja, navadni smrtnik sprejme kot "normalno in dovoljeno"

Hitra kitajska gospodarska rast ima grozljiv vpliv na okolje, saj ga tamkajšnje gospodarstvo močno onesnažuje in tako negativno vpliva na zdravje ljudi, ob današnjem svetovnem dnevu okolja ugotavljajo okoljski strokovnjaki. Njihove strahove po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrjujejo tudi uradne statistike.

Poraba bencina na Kitajskem nezadržno raste, država za pridobivanje energije uporablja vse več premoga in gradi vse več okolju neprijaznih tovarn. Hitra gospodarska rast močno vpliva tudi na krčenje gozdov in širjenje puščav.

Onesnaženje hitro opazijo tudi obiskovalci kitajskih mest, saj se nad njimi razprostirajo rumeno-sivi oblaki, onesnažen zrak pa je mogoče tudi vonjati. Kisli dež na Kitajskem je vse bolj pogost, saj je samo lani prizadel 298 tamkajšnjih urbanih območij.

Tajska vlada načrtuje, da bo do leta 2008 na 800.000 hektarjih površin zasadila palme za pridobivanje surovin za proizvodnjo biodizla. Na Tajskem naj bi s palmami zasadili 640.000 površin, preostalih 160.000 hektarjev pa v Laosu in Kambodži.

S proizvodnjo biodizla naj bi na Tajskem nadomestili uvoženo dizelsko gorivo. Več kot 60 odstotkov vseh vozil v državi namreč poganja dizelsko gorivo.
www.ljnovice.com

Predstavljajte si, da se vam približujejo divje zveri. Prihajajo vam vedno bliže in nikamor ne morete pobegniti, kajti približujejo se iz vseh smeri, kamorkoli pogledate. Čutite, da sem vam bliža konec in da bo ta konec neizmerno grozljiv. Z zadnjim delčkom upanja se še ozirate naokrog, če bi vendarle kje obstajala kakšna rešitev. Toda nikjer je ni videti in popolnoma ste prepuščeni na milost in nemilost tem zverem. Zveri so vam že čisto blizu. Kaj občutite? Neverjetno paniko, obliva vas leden pot in drgeta vam vse telo. … In potem napadejo. Občutite neizmerne pekoče bolečine in vidite svoje razmesarjeno telo, dokler končno ne pride odrešilni konec.

Če so bile to samo sanje, se vsi prestrašeni prebudite in se po prvem šoku oddahnete, da ste vse to samo sanjali. Toda lahko bi bila tudi resničnost. Kaj porečete na to? Ali, kaj šele bi občutili, če bi vse to moral doživeti vaš otrok, ali celo dojenček?

Tiranija časa
Pismo dragim evropskim prijateljem!
Dandanes ni lahko biti Američan (oz. prebivalec ZDA). Seveda obstajajo ljudje, ki nam zavidajo velike hiše, gromozanske avtomobile in obilno porabo. Še vedno imamo največji bruto družbeni proizvod. To je dobra novica (če lahko požrešnost označimo kot dobro novico). In sedaj slaba novica. Vpleteni smo v nepopularno vojno, ki so nam jo prodali skozi laži in zavajanje. Oviti smo v strah pred novimi terorističnimi napadi in za to žrtvujemo lastne svoboščine. Krvavimo v Iraku in službena mesta se selijo v Kitajsko in Indijo. Naši voditelji niti nočejo podpisati Kijotskega sporazuma o klimatskih spremembah.

Izgubili smo spoštovanje do sovražnikov in zaveznikov tudi. Imamo največjo razliko med bogatimi in revnimi med vsemi industrijskimi državami, najnižjo življensko dobo in najslabše zdravje (čeprav plačujemo daleč največ na prebivalca za zdravstvo kot katera koli druga država), najvišjo stopnjo kriminala in ljudi v zaporu, in še in še bi lahko našteval.
Ampak omeniti moram še eno stvar: prebivalci ZDA smo deloholiki industrijskega sveta. V povprečju delamo na leto 350 ur več kot vi Evropejci. To je 9 polnih delovnih tednov na leto, vsako leto.

Poslanci Evropskega parlamenta so minuli teden na zasedanju v Strasbourgu v posebni resoluciji Evropsko komisijo pozvali, naj uvede trgovinske ukrepe proti državam, ki z izpusti ogljikovega dioksida najbolj onesnažujejo okolje. Gre predvsem za države, ki niso podpisnice kjotskega protokola, med katerimi so tudi ZDA.

Ukrepi morajo biti usklajeni s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), namenjeni pa bi bili omejevanju konkurenčnih prednosti držav, v katerih za industrijo ne veljajo strogi predpisi glede izpustov omenjenega plina, menijo poslanci.

V besedilu resolucije parlament med drugim predlaga, naj komisija ponudi finančno pomoč razvoju "zelene industrije" v državah v razvoju, saj naj bi tako preprečila ponovitev "onesnaževalne prakse", ki so jo v preteklosti izvajale industrializirane države.

ZDA, Avstralija in druge države, ki še niso podpisale februarja letos uveljavljenega kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, naj čimprej ponovno preučijo svoje stališče in naj storijo korak v smeri pristopa k protokolu, je še zapisano v resoluciji.

Danes obeležujemo svetovni dan podnebnih sprememb. Kot ugotavljajo na Agenciji RS za okolje, lahko spremembe podnebja opazujemo tudi v Sloveniji, še posebej skozi ekstremne vremenske pojave. Čeprav se je podnebje spreminjalo tudi v preteklosti, pa so k temu prispevali predvsem naravni vzroki, medtem ko danes dokazi kažejo, da lahko večino podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih pripišemo človekovemu delovanju.

Na podnebne spremembe vpliva predvsem poraba fosilnih goriv, ki prispeva k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, višja koncentracija toplogrednih plinov pa po dosedanjih spoznanjih povzroča segrevanje ozračja. V minulem stoletju se je tako povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 0,6 stopinj Celzija. Večji del porasta temperature pa se je zgodil v zadnjih 25 letih.

Da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli, dokazuje tudi vsakodnevna pojavna oblika podnebja, vreme. Slovenijo so v zadnjem obdobju prizadele katastrofalne suše, toča, poplave, plazenje razmočene prsti, vročinski valovi, močan veter, ki je občasno dosegel rušilno moč, vse pogostejše zelene zime pa so že močno prizadele nekatere športno turistične dejavnosti.

V zadnjem času gostuje po Sloveniji italijanski cirkus Belucci. Na svojih plakatih kot atrakcijo ponujajo tudi vodne živali: delfine, tjulnje...

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice nasprotujemo uporabi in zlorabi živali v cirkuške namene. Narava živali je pač takšna, da težko prenašajo prevzemanje naučenih vzorcev obnašanja, zato je pri dresiranju živali v cirkusu največkrat uporabljena (pri)sila. Tega sicer ob sami predstavi ne vidimo in se nam zdi, da vlada med dreserjem in živaljo neko prijateljstvo, ki se izkazuje z nagrajevanjem in božanjem, a žal temu ni tako. Preden se žival nauči trikov in akrobacij, ki jih vidimo ob nastopu, preteče dolga doba mučnega učenja, ki jo spremlja uporaba raznih vrst mučilnega orodja (biči, ogenj, električne palice idr.).

Ne moremo si predstavljati kakšna muka je na primer za vodne živali, ki so vajene svobode širnih vodnih prostranstev, kjer se neomejeno gibljejo in s svojim igrivim obnašanjem izražajo veselje do življenja, ko nenadoma pristanejo v ujetništvu in so izpostavljene vsakodnevnemu maltretiranju. Še človek, ki se prostovoljno odloči za nek trening in vidi v svojem početju nek motiv, velikokrat težko prenaša napore trde discipline in neprenehnega ponavljanja. Kako hudo je potemtakem šele bitju, ki mu je ena osnovnih potreb v življenju svobodno gibanje v naravnem okolju in do učenja trikov nima niti najmanjšega motiva ali veselja!

Astronavti z Mednarodne vesoljske postaje ISS, ki so se nedavno tega vrnili iz vesolja, so opozorili Zemljane, naj pazijo na svoj planet, ker se zaradi onesnaženja atmosfere nekateri deli našega planeta iz vesolja sploh ne vidijo več. "Iz vesolja se vse vidi jasneje.

Žalostno je gledati, kaj se dogaja na Zemlji. Gosti oblaki dima prekrivajo naravne oaze in jih onesnažujejo," je povedal ruski kozmonavt Saližan Šaripov, ki se je v ponedeljek skupaj z ameriškim astronavtom Leroyem Chiaom in Italijanom Robertom Vittorijem z ISS vrnil na Zemljo. Po Šaripovih besedah človek šele v vesolju dojame, kako krhka je naša Zemlja.

www.dnevnik.si

Dragi prijatelji

Letos bomo že drugo leto zapored izvedli akcijo Vsak po svojo vrečo smeti, ki bo tudi tokrat potekala na dan zemlje, 22 aprila.

Idejo za čistilno akcijo sem dobil lani, ko sem se sprehajal ob reki Savi. Ob bregovih reke je bilo precej smeti in verjemite, sprehod je bil vse prej kot nekaj, kar bi te napolnilo z energijo ter z občutki neokrnjene in čiste narave.
Ob tem, ko sem se sprehajal in opazoval okolico, sem se zavedel zares preprostega dejstva in sicer:
»Verjetno sem vsaj eno vrečo smeti, tudi jaz v življenju, že prispeval v naravo.«

Odločil sem se, da je potemtakem prav, da jo tudi pospravim in odnesem tja kamor spada.

V Kopru so danes predstavili prvo od sedmih tematskih strategij EU s področja okolja, ki obravnava morsko okolje. Podlaga za strategijo o morskem okolju je globalni konsenz o trajnostni rabi naravnih virov in zaščiti ekosistema, štirje izhodiščni cilji programa varovanja pa so zaščita morja, zmanjševanje onesnaževanja, omejitev rabe morskih virov in dobro gospodarjenje z morji, je v predstavitvi strategije med drugim dejala Monika Peterlin z Inštituta za varovanje zdravja.

Poleg morskega okolja EU letos obravnava strategije za področje zraka, tal, pesticidov, odpadkov, trajnostne rabe naravnih virov in urbanega okolja. Podobno kot v drugih državah želi tudi Slovenija zagotoviti udeležbo strokovne in drugih javnosti, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.Državni sekretar za okolje Radovan Tavzes je v Kopru uvodoma izpostavil, da je evropska petnajsterica že leta 2002 razpravljala ter v okviru 6. okoljskega akcijskega programa opredelila pripravo sedmih strategij, ki so vezane na prednostna področja varovanja okolja: klimatske spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja, raba naravnih virov in ravnanje z odpadki.

Piše: Borislav Kosi - Eckhart

Ob vsej tej medijski – in sploh – evforiji v zvezi s smrtjo papeža si človek ne more kaj, da ne bi o vsem skupaj napisal svojega mnenja. Konec koncev ne živimo v talibansko-katoliški državi, ampak v demokratični Sloveniji in mi bo kritiko mogoče celo kdo objavil.

Torej, katoliška cerkev je zame predstavnica duhovniške kaste par excelence, ki se v imenu Kristusa bori proti Kristusu. Zlato tele, okoli katerega pleše katoliška cerkev –predvsem njen vrh – se imenuje moč, denar,oblast. Je totalitarna organizacija, ki je drugače misleče likvidirala še vse do 19. stoletja in to v imenu Kristusa, ki je učil nesebično ljubezen do tako imenovanih »sovražnikov«. V danes poznani zgodovini je ni organizacije, ki bi povzročila več zločinov kot katoliška cerkev. Komunistični manipulatorji in zločinci so le bled odsev svojega vatikanskega vzora. To, da takratni papež ni obsodil ne fašizma, ne nacionalsocializma, je tipično.

Da je po 2. svetovni vojni Vatikan pomagal pobegniti množici nacionalsocialističnih zločincev, kaže na sámo notranjo naravo katoliške cerkve, ki je vsekakor totalitarna. Enako privlači enako! Zato pri Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve vedno znova opozarjamo na nezdružljivost diktatorskih temeljev katoliške cerkve (ideoloških in praktičnih) z demokratično slovensko ustavo. Če katoliška cerkev danes ne kuri več grmad z ženskami in drugače mislečimi, je to samo zato, ker se je duh časa spremenil in tega ne more več. Bi pa še kako rada. Zadnja grmada je zagorela v Španiji, ne tako daleč nazaj, okoli l. 1840, v Prešernovem času torej. Sužnje je katoliška duhovščina imela še v novem veku, da tlačanov sploh ne omenjamo. Danes je to gospodarski megakoncern, ki ima svoje tipalke po vsem svetu, v vseh gospodarskih vejah. V 50 – ih letih 20. st. so imeli takoj za ZDA največje zlate rezerve na svetu. Danes so te po velikosti najverjetneje na 1.mestu.

Agencija Republike Slovenije za okolje je v imenu države dovolila izjemen odstrel mladiča rjavega medveda, ki naj bi se, po navedbi agencije, pojavljal na območju vasi Rob v občini Velike Lašče. Razlog za odstrel mladiča naj bi bil ta, da je njegova mama dvakrat povzročila premoženjsko škodo lastniku čebeljnaka in to, da se je celotna družina, ki šteje še enega mladiča, večkrat pojavila v omenjeni vasi. Strokovnjaki Zavoda za gozdove menijo, da zaradi zadrževanja medvedke v bližini naselij obstaja nevarnost napada na ljudi in zato je potrebno ubiti enega mladiča.

Društvo meni, da je odločitev agencije nesprejemljiva.

Nerazumljivo je, zakaj je potrebno ubiti mladiča, če se je poleg matere pojavljal v bližini naselij? Iz odločbe agencije ni razvidno, da bi koga napadel ali storil žalega komur koli. Zakaj ubiti mladiča, če ni povzročal nobene škode, saj naj bi tako imenovano škodo naredila njegova mati? Komu je mladič nevaren? Kdo bo imel od uboja te živali korist? Kakšen lovec s trofejo? Očitno mladič odgovarja za ravnanja svoje mame in bo njena ravnanja plačal s svojim življenjem. Ali ni to logika kamene dobe?

Piše: Dr. Meta Povž

Večini je neznano, da pri nas živijo ribe, ki se selijo po rekah na krajše ali daljše razdalje. Med ribiči najbolj znana dolgoprogašica je podust z več kakor 100 km dolgimi selitvami, manj jih ve, da se selijo tudi jezi in ogrice. Ampak po Savi nič več. Brestaniški in brežiški ribiči vedo povedati, da se vsako pomlad od leta 1981, ko je bil zgrajen jez za JE Krško, zbirajo jate rib pod jezom in iščejo tisočletja staro pot na drstišča v zgornje tokove Save. Vendar prehoda ni. Pri ohranjanju ribjih selitvenih poti na Savi smo popolnoma odpovedali. Na vseh ravneh - od političnih in ekonomskih do strokovnih.

Graditev hidroelektrarn je povezana z vrsto posegov v vodni in obvodni prostor. Visoke pregrade in obsežna zajezitvena jezera dokončno spreminjajo vodni prostor na zajezenem območju, pa tudi na več kilometrih vodotoka nad in pod pregrado do neznanih razsežnosti. Ena najbolj dramatičnih posledic takoj po zajezitvi je prekinitev selitvenih poti rib na drstišča in na pasišča, zaradi česar je v Evropi med 200 avtohtonimi vrstami 12 resno ogroženih in 16 prizadetih vrst. Za omilitev posledic so ljudje že davno našli rešitve v obliki ribjih pomagal - ribjih stez, dvigal, obhodnih kanalov itd., ki omogočajo ribam nemotene selitve. Začelo se je najprej v tistih delih sveta, kjer je bilo gospodarstvo odvisno od ribolova in teh selitev. Marsikje prepozno. Ribe so zaradi pretrganih selitvenih poti izginile in gospodarstvo je propadlo.

Piše: Mojca Drevenšek

Podjetja Adidas, Unilever, Nokia, Puma in Chicco so pred kratkim objavila namero, da bodo v svojih izdelkih opustili uporabo nevarnih kemikalij in jih nadomestili z varnejšimi različicami. Greenpeace njihovo odločitev pozdravlja.
Gre predvsem za snovi, ki zbujajo skrb zaradi svoje toksičnosti, obstojnosti in nalaganja v človekovem telesu in naravnem okolju. Njihova uporaba je že tako razširjena, da jih lahko najdemo na primer v deževnici, prahu v naših domovih in celo v naši krvi.

Svetovne blagovne znamke za varnejši jutri

Nekatera podjetja so na tem področju nekaj projektov že izpeljala, druga so se k temu za zdaj le javno zavezala. Tako na primer pri Nokii obljubljajo opustitev uporabe bromiranih zaviralcev gorenja in PVC-plastike. Adidas je oblikoval politiko opuščanja nevarnih snovi v športnih copatih, ne pa tudi v svojih parfumih in izdelkih za nego telesa, kot so to storili pri Pumi. Na mednarodni ravni so pri Pumi namreč uporabo teh snovi že prepovedali, če pa njihove sledi v svojih športnih copatih ali parfumih vendarle zaznajo, poiščejo vir in odpravijo vzrok. Tako vsaj zatrjujejo.

Pri Unileverju poudarjajo, da njihovi novi izdelki za osebno nego in izdelki za gospodinjstva v Evropi ne vsebujejo več nevarnih kemikalij, ni pa tako tudi na globalni ravni, kjer se morajo z izzivom še spoprijeti. Proizvajalec igrač in izdelkov za otroke Chicco obljublja, da bo v treh letih opustil uporabo zdravju nevarne PVC-plastike, ki jo v majhnih količinah še vedno uporablja v nekaterih delih svojih izdelkov in njihovi embalaži.

Dve plati o nošenju krzna. Presodite sami.
Milena Eber Štimac in Borut Pogačnik

Milena Eber Štimac, potomka najstarejše krznarske družine Sloveniji: "Vsako leto na novo v javnosti oživijo razprave o nošenju krzna. Vse skupaj se mi zdi že dokaj licemerno, ker tudi nasprotniki nošenja krzna nosijo usnjene čevlje, usnjene jakne. A usnje ni od živali? Po tej logiki se moramo odpovedati tudi svili, ker sviloprejke umetno gojijo, pa še volnenim oblačilom - prav pred dnevi je bil pri nas protestni shod proti Benettonu, ki za svoja oblačila uporablja avstralsko volno, avstralski rejci ovac pa naj bi uporabljali skrajno okrutne metode pri striženju.

Zanimivo, da so nasprotniki uporabe krzna popolnoma gluhi na argument, da noben rejec živali ne bo slabo ravnal z njimi, ker se to na krznu najprej in še kako pozna. In če se nekdo profesionalno ukvarja z rejo, če je od tega odvisna njegova eksistenca - ali bo živali pretepal, maltretiral, stradal? Prikazujejo dvajset, trideset let stare fotografije s farm in manipulirajo z ljudmi. Reja je danes po vseh razvitih državah regulirana s strogimi zakoni. Pred kratkim, ko je bila na televiziji okrogla miza o tem, je bilo jasno povedano, da lani pri nas ni bilo niti ene kršitve, ampak seveda prepričanih ne boš prepričal.

Ali bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik odgovoren za izumrtje :
Klasnate tavžentrože, Obmorskega lana ( zaliv Sv. Nikolaj ) in hrošča Scarites terricola v Sloveniji, edino najdišče v Sloveniji poloji ob školjčni sipini v Sv. katarini in hrošču Clivini ypsilon, ki je najden samo na dveh mestih v Sloveniji poloj ob školjčni sipini v Sv. Katarini in v dolini Dragonje?
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ustanovil medresorsko delovno skupino, ki bo razvoj koprskega pristanišča in morja z njegovo okolico celovito obravnavala. S tako malo morskega obrežja kot ga ima Slovenija in ker gre za izredno velik poseg v okolje v prostoru v katerem živimo in bo zaradi sprejetih odločitev tak ostal tudi našim zanamcem, bo potrebno poseg dobro pretehtati .
Ali se bomo odločili prav:

Dejstva:
1 - načrt tretjega pomola je narejen brez vodnogospodarskega in prostorskega planiranja na nivoju Republike Slovenije , brez ureditve povodja reke Rižane in njenega izliva v morje - estuarij in prostega dostopa na javno dobro, skratka brez sleherne celovite študije na okolje, prostor in morje
2 - uničuje evropski projekt Natura 2000 - Sv.Nikolaj - sredozemski slani travnik, posledica bo izumrtje klasnate tavžentrože, obmorskega lanu in hrošča Scarites terricola, ki živijo še edino tu v Sloveniji; hrošč Clivina ypsilon je najden edino tukaj in v Dragonji ( Slovenija )
3 - školjčna sipina izpolnjuje vse kriterije za zavarovanje kot naravna vrednota oblikovane narave ( Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kje si ??? )
4 - poloji in laguna ob školjčni sipini je zelo pomembna za ptice
5 - stari pomol v Ankaranu star cc 100 let ni zavarovan
6 - ponuja se zadnja priložnost, da reki Rižani vrnemo staro strugo po takoimenovanem desnem razbremenilniku ( omenjeno v naravovarstvenih smernicah iz leta 1994 za tretji pomol ) , ki se izliva ob školjčni sipini in prost dostop na javno dobro po veljavnem zakonu o vodah; zdaj se reka Rižana izliva v morje v Luki Koper in je prost dostop za vedno onemogočen
Brezbrižnost odgovornih do okoljskih vprašanj je skrb zbujajoča.

Indijska nevladna organizacija, ki se zavzema za izboljšanje upravljanja z vodnimi viri, je dobitnica letošnje nagrade, ki jo Švedska podeljuje za pomembne dosežke na področju osveščanja o pomenu voda. Center za znanost in okolje (CSE) iz New Delhija si je nagrado (Stockholm Water Prize 2005), ki vključuje tudi 150.000 dolarjev, prislužil za delo na področju spodbujanja učinkovitega upravljanja z vodo ter človekovih pravic, demokracije in zdravja.

V švicarskih Alpah bodo ledenike prekrili s posebno peno oz. folijo, da bi jih zaščitili pred sončnimi žarki in segrevanjem ozračja. Alpski ledeniki se namreč zaradi teh dveh vplivov vsako leto močno zmanjšajo. Znanstveniki menijo, da bo centimetrska aluminijasta folija uspela odbiti sončne žarke in pod seboj zadržati nizko temperaturo.

Najprej, v začetku maja, bodo prekrili ledenik Gurschen v smučarskem središču Andermatt v skupni površini 3000 kvadratnih metrov. Stroški prekrivanja omenjenega ledenika naj bi znašali 20 evrov za kvadratni meter oziroma 66.000 evrov. Če bo poskus uspešen, bodo s prekrivanjem nadaljevali, sledili pa naj bi jim tudi Avstrijci. Znanstveniki so na podlagi satelitskih podatkov ugotovili, da so se ledeniki v obdobju 1985-2000 zmanjšali za 18 odstotkov, v obdobju 1973-1985 pa na primer le za en odstotek.

Vir: www.dnevnik.si

Današnji svetovni dan voda, ki je hkrati uvod v desetletje, v katerem bo zaradi velikega pomena vode za obstoj živih bitij osnovno vodilo Voda za življenje, je bil pozornosti deležen tako v Sloveniji kot v svetu. Medtem ko je Slovenija znana kot z vodnimi viri bogata država, pa je stanje na področju vodnih virov v svetu vse prej kot rožnato. Podatki Organizacije Združenih narodov namreč kažejo, da več kot 1,1 milijarde svetovnega prebivalstva nima dostopa do pitne vode, 2,4 milijarde pa jih nima urejenih osnovnih sanitarno-zdravstvenih razmer.

Slovenija je po količinah vode za tretjino nad povprečjem Evropske unije, vendar se bogastva tega vira ne zavedamo dovolj in bi morali njegovo ohranitev vključiti v razvojne programe, je na posvetu o podnebnih spremembah in njihovi razsežnosti na področju voda v Evropi dejal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Starman.

Vodja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes pa je poudaril, da je ena od prvenstvenih nalog ne samo Slovenije, ampak vseh članic EU, da se na področju voda ekonomska politika varstva voda vključi v realno ceno vode. Voda namreč nima cene, ki bi vključevala tudi zunanje stroške vode, kjer gre, tako Tavzes, za vse stroške za zmanjševanje onesnaževanja in doseganja dobrega kemijskega statusa.

Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje, so viri pitne vode, ki v Sloveniji v 95 odstotkih izvirajo iz podzemnih voda, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami sorazmerno dobro ohranjeni, treba pa je ustaviti trend njihovega onesnaževanja. Vodna direktiva EU, ki jo je Slovenija sprejela z vstopom v unijo, tako od države zahteva, da do leta 2015 vzpostavi dobro stanje vseh podzemskih, površinskih in obalnih voda.

S prevezami čez oči aktivisti protestirajo proti Benettonu zaradi okrutnosti nad avstralskimi ovcami.

BENETTON: SLEP ZA MUČENJE ŽIVALI

PETA želi, da navedeni prodajalec preneha uporabljati avstralsko volno, vse dokler se mutilacije in transport živih ovac ne prenehajo.

S prevezami čez oči in transparenti z napisom 'Benetton: slep za mučenje živali' bodo meščanke in meščani Ljubljane in Maribora, aktivistke Društva proti mučenju živali Koroške, aktivisti Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor ter aktivisti zagrebške organizacije Prijatelji životinja (Prijatelji živali) tudi v Sloveniji podprli veliko svetovno kampanjo PETA (People for the Ethical Treatment of Animals). Aktivistke in aktivisti se bodo zbrali pred Benettonovo prodajalno na stičišču Cankarjeve in Slovenske ulice v Ljubljani v torek, 29. marca 2005, med 12. in 13. uro, medtem ko bo akcija v Mariboru izvedena pred Benettonovo prodajalno na Gosposki ulici 20 dan pozneje, 30. marca 2005, prav tako med 12. in 13. uro.

Mesec marec je mesec mednarodnih protestov proti Benettonu. Zagrebška organizacija Prijatelji živali bo po uspešni podpori aktivistom v Pulju, na Reki, v Sarajevu, Budimpešti in Beogradu podprla tudi svoje sodelavce v Ljubljani in Mariboru. V tej akciji želijo potencialnim kupcem po prenosnem TV-ekranu prikazati šokanten videoposnetek z naslovom Skrita sramota Avstralije ter deliti letake, s katerimi protestirajo proti srhljivi zlorabi jagnjet in ovac v avstralski volnarski industriji. S tem bi verigo prodajaln pozvali, naj preneha s prodajo oblačil, izdelanih iz avstralske volne, vse dokler se odvraten postopek, imenovan »mulesing«, pa tudi transport živih ovac ne ukineta.