Anton Komat 22/12/2005

VABLJEN SI, DA SI PREBEREŠ SPODNJI SESTAVEK...

V sredini osemdesetih let so v naselju Brunšvik na južnem delu Dravskega polja razkrili izjemno visoko onesnaženje pitne vode z organoklornimi pesticidi, oziroma POPsi, ki so bili takrat že prepovedani. Nadaljnje meritve so pokazale, da je kontaminirano celotno območje južnega dela Dravskega polja. Oblast je zaradi ekološke katastrofe razglasila izredno stanje, zaprla vse vodovode in začela prebivalstvo oskrbovati s pitno vodo s pomočjo cistern. Preiskava Urada za narodno zaščito je pokazala, da so vir kontaminacije opuščene gramoznice, v katere se je odmetavalo vse mogoče strupe, od prepovedanih pesticidov, kot so DDT, endrin, dieldrin, aktualno uporabljanih pesticidov, naprimer alaklor, atrazin, simazin, do takšnih, ki jim je potekel rok trajanja in pa tudi odpadke nastale pri njihovi proizvodnji in transportu.

Identificirano je bilo 17 takšnih gramoznic. Jedro ekološke katastrofe je bila Kozoderčeva jama, v kateri je bilo let 1989 po oceni mariborskega Inštituta za varovanje okolja 50.000 ton kontaminirane zemljine. Vsebnost strupov je bila tako visoka, da je ni bilo dovoljeno deponirati na odlagališče za nevarne odpadke. Vlada Republike Slovenije je zato sprejela Zakon o sanaciji Dravskega polja.

Koncem osemdesetih in začetek devetdesetih je bil problem deponijskih gramoznic v zavesti javnosti in medijev vsekakor prisoten. Sanacija Kozoderčeve jame se pojavlja v programih Ministrstva za okolje in prostor kot prioriteta, dokler naenkrat ne izgine. Na današnji spletni strani ministrstva, pri rubriki »Sanacija ekoloških bremen« Kozoderčeve jame ne najdemo.

Država je torej od odkritja ekološke katastrofe na Dravskem polju naredila vse, da največji in ključni problem, ki ga predstavlja Kozoderčeva jama reši tako, da nanj uradno pozabi.
Še več! S spremembo zakonodaje je kar za dvajsetkrat dvignila dopustno koncentracijo pesticidov v pitni vodi.
Prav tako je problem Kozoderčeve jame izginil iz uradnih načrtov, programov in državnih dokumentov; od evidentiranih 17-ih gramoznic z nevarnimi odpadki so sanirali zgolj 4;
Ustavile so se vse raziskave, meritve in tehnološke rešitve za sanacijo teh ekoloških bomb, od katerih je Kozoderčeva jama daleč najnevarnejša.

Toda problem Kozoderčeve jame ostaja, pridobiva vse večjo težo in predstavlja vse večjo grožnjo podtalnici Dravskega polja, zdravju ljudi in ekosistema. V njej je najmanj 50.000 ton s POPsi izjemno kontaminirane zemljine, ki bi jo bilo potrebno zaradi ogrožanja zdravja ljudi TAKOJ INAKTIVIRATI! Slovenija je podpisnica Stockholmske konvencije, ki nas zavezuje k inaktivaciji nevarnih kemikalij. In nazadnje-postavlja se resno vprašanje kazenske odgovornosti tistih, ki z opustitvijo in prikrivanjem tega problema povzročajo splošno nevarnost in ogrožajo zdravje prebivalstva.

(VIR: Radio student: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=7889)

... TER DA POSLJEŠ VPRASANJE O TEM, KAKO JE TRENUTNO S SANACIJO DRAVSKEGA POLJA ODGOVORNIMA OSEBAMA NA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, G. PODOBNIKU (JANEZ.PODOBNIK@GOV.SI) TER G. TAVZESU (RADOVAN.TAVZES@GOV.SI).