Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060204224807893

Osvoboditi energetski pretok reke Rižane od izvira do morja sobota, 11. februar 2006 @ 05:07 CET Uporabnik: narava Zaščititi reko Rižano in ji omogočiti prost prehod do izlitja v morje. Sedaj je prost prehod onemogočen in zaprt z luško ograjo. Reka Rižana oskrbuje s pitno vodo 80 % Slovenske Istre. V zahvalo jo pod križiščem Ankaran na mrtvo ubijemo z izpusti neočiščenih odpadnih tehnoloških vod industrijskih obratov na Bivju, ji skoraj na koncu poti do morja spustimo v sredo reke vso kanalizacijo mesta Koper ( čistilna naprava samo mehansko prečisti kanalizacijo ) in jo 200 metrov na poti do morja zapremo z luško ograjo. Ali bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik odgovoren za izumrtje : Klasnate tavžentrože, Obmorskega lana ( zaliv Sv. Nikolaj ) in hrošča Scarites terricola v Sloveniji, edino najdišče v Sloveniji poloji ob školjčni sipini v Sv. Katarini in hrošču Clivini ypsilon, ki je najden samo na dveh mestih v Sloveniji poloj ob školjčni sipini v Sv. Katarini in v dolini Dragonje? Zato apeliramo na ministra Janeza Podobnika , da uredi prost dostop do izliva reke Rižane v morje in celovito presojo posega in širšo razpravo o rabi tega prostora . Tudi Zavod za varstvo narave iz Pirana ni dal soglasja za tretji pomol. Alternativne rešitve za širitev pristanišča : obstoječa pomola 1 in 2 potegniti proti morju. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ustanovil medresorsko delovno skupino, ki bo razvoj koprskega pristanišča in morja z njegovo okolico celovito obravnavala. Tako so obljubljali, zdaj pa odgovarjajo, kot da sedaj potekajo postopki o celoviti ureditvi celotnega območja koprskega tovornega pristanišča in da izvedba vrnitve stare struge in s tem prostega dostopa ni izvedljiva brez predhodne celovite presoje posega in širše razprave o rabi tega prostora ter v zvezi s tem vzpostavitvijo novega vodnega režima. Minister za okolje Janez Podobnik je ob ustanovitvi medresorske delovne skupine obljubil, da bodo razvoj koprskega pristanisca in morja z njegovo okolico celovito obravnavali. Prav tako je predsednik vlade Janez Janša v Ankaranu 14. 05. 2005 obljubil, da razvoj pristanisca ne sme potekati na skodo okolja in zdravja. Po mnenju Dusana Pichlerja, vodje pravne službe za varstvo okolja na Ministrstvu za okolje in prostor : ¨dostop do reke Rižane je , če je ta vključena v območje izvajanja neke vodne pravice, mogoč; le, če je tako določeno s posebnim vladnim predpisom na podlagi 21. člena ZV-1 ali če je tako določeno v aktu o pridobitvi vodne pravice za posebno rabo vode.¨ Iz Urada za upravljanje z vodami – mag. Radovan Tavzes odgovarjajo ( pismo sem naslovil na ministra za okolje Janeza Podobnika in predsednika vlade Janeza Janso ) : - da se ni konkretnih dokumentov, ker postopki v okviru celovitega urejanja celotnega območja koprskega tovornega pristanišča se tečejo - prost dostop ob sedanji strugi je neizvedljiv zaradi režima gibanja znotraj območja pristanišča. Da bi vrnili reki Rižani staro strugo ali ji izkopali novo ( gre za slab kilometer struge ) je v tem trenutku neizvedljivo brez predhodne celovite presoje posega in širše razprave o rabi tega prostora in z vzpostavitvijo novega vodnega režima. Skratka obstaja možnost, da se vzpostavi nov vodni režim za reko Rižano ( gre za slab kilometer struge ) in se ji po vzoru reke Mirne omogoči izlitje ob školjčni sipini v Ankaranu v morje. Nastala bi čudovita rekreacijska pot s povezavo Škocjanskega zatoka , Porečanke in s tem Kopra in Ankarana. Z novim vodnim režimom, bi se končala agonija vsega življa v delti reke Rižane. V reki živijo tudi jegulje, ki se drstijo v Sargaškem morju in morajo zdaj premagovati zastrupljeno reko od Bivja do izliva v morje ( pod križiščem Ankaran se iztekajo v reko vse neprečiščene odpadne tehnološke vode industrije na Bivju in komunalni odtoki z nove avtoceste , ki zastrupljajo reko in podtalnico Ankaranske bonifike ) . Načrt tretjega pomola je narejen brez vodnogospodarskega in prostorskega planiranja na nivoju Republike Slovenije , brez ureditve povodja reke Rižane in njenega izliva v morje - estuarij in prostega dostopa na javno dobro. Reka Rižana spada v vode 1.reda, ki pripadajo vodnemu območju Jadranskega morja ( Pravilnik o določitvi meja povodij in porecij - 01.10.2002 ) in po 14.clenu Zakona o vodah - 30.07.2002 sega zunanja meja priobalnih zemljisc na vodah 1.reda 15 metrov od meje vodnega zemljisca. Sedanji izliv reke Rižane je v Luki Koper, po starih mapah Istre ( glej sliko Istra - www.geocities.com/sznslovenije/sipina.html ) je razvidno, da je bil nekdanji izliv na današnjem desnem razbremenilniku reke Rižane, ki se izliva ob školjčni sipini ob parceli 520. Ponuja se zadnja priložnost da reki Rižani vrnemo dostojanstvo, jo osvobodimo luške ograje in iztoka neočiščene industrijske vode pod križiščem Ankaran ( ta voda je primerna za izpuste v kanalizacijo, ne pa v rečno strugo polno rib in v somornico, kjer se meša sladka in slana voda do izliva v morje ; prav tako je problem, ker reka Rižana poleti zaradi suše ostane brez pretoka, onesnaževalci pa vseeno spuščajo odplake v reko in s tem onesnažujejo tudi morje; izgradnja čistilne naprave je predvidena šele leta 2008) in jo po vzoru reke Mirne speljemo očiščeno do morja. Sedanje stanje kaže na preveč obremenjen , razvrednoten in uničen ekosistem , ki naj bi bil vitalni del krajine. Ker je vodotok v krajini krajinotvorna prvina, je prizadet tudi krajinski videz širše okolice in hidrološka dediščina. Sedanje ustje reke Rižane je sramota, katerega se izogiba vsak naravoslovni učbenik, razne zgibanke in bilteni ( MOPE ) in se ga nikjer ne omenja, razen kot glavnega onesnaževalca morja v Koprskem zalivu. Iz naravovarstvenih smernic iz leta 1994 za tretji pomol: Na slovenski obali naj bi veljalo splošno vodilo, da je sama obalna črta ena najpomembnejših naravnih vrednot. Kar v preteklosti ni bilo spoštovano, bi moralo nadaljne načrtovanje tega prostora to pomanjkljivost odpraviti, oziroma nadoknaditi izgubljeno in ga uveljaviti. Ustrezno bi namreč bilo ohraniti dejavnost Luke Koper v sedanjem ravninskem območju ( območju, ki ga razmejuje razbremenilnik reke Rižane od območja ankaranskega območja ).Raba prostora bi morala biti jasno razmejena, da bi ohranili čitljiv prostorski red. Razvoja pristanišča ne bo brez spoštovanja okolja in sonaravnega razvoja. Pri kršenju naravnih zakonov pa bo narava sama postavila svojo ceno. David Stepan http://obala.net/index.php?show=albumi&action=inside&cid=136578 http://www.geocities.com/sznslovenije/javnopismo.html Komentarji (6) www.pozitivke.net