Bolezni, ki bi se lahko zaradi globalnega segrevanja precej razširile, bi lahko do konca stoletja samo v Afriki zahtevale življenja več kot 185 milijonov ljudi.

Iz organizacije Christian Aid so sporočili, da morajo razvite dežele nemudoma končati svojo odvisnost od fosilnih goriv in zagotoviti velike vsote sredstev za pomoč revnejšim deželam, s čimer bodo lahko preprečile najhujše vplive globalnega segrevanja in se preusmerile k ekološko prijaznejšim energijskim virom, kot so veter, sonce in valovi.

Strokovnjaki menijo, da bi bogatejše dežele morale prevzeti odgovornost in občutno zmanjšati emisije ogljikovega dioksida.

Avstrija in Slovenija imata velike potenciale na področju proizvodnje biomase in izrabe sončne energije. Državi že sodelujeta v okviru številnih čezmejnih programov, potreben pa je tudi nov zagon, je 17. maja v okviru Avstrijskih energetskih dnevov na celjskem sejmišču povedal vodja oddelka za mednarodno sodelovanje avstrijske energetske agencije Alois Geisslhofer. Na Avstrijske energetske dneve, ki se bodo končali v četrtek, se je sicer prijavilo 45 avstrijskih in 135 slovenskih podjetij.

Razdrobljenost in nepopolnost sodobne znanosti je mene in moje kolege z moskovske državne univerze Lomonosov (katere pooblaščenec sem) spodbudila k poskusu ustvarjanja sistemskega pogleda na dogajanja v živih sistemih, vključno s človeškim organizmom. Rezultat našega dela je opis skupnih lastnosti (zakonitosti, naravnih zakonov) živih sistemov, ki ga je iskalo veliko svetovnih veleumov skozi stoletja - od Aristotela, Kanta do sodobnikov.

Slovenija se je v okviru Kjotskega protokola zavezala do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za osem odstotkov glede na leto 1986. Eden od ukrepov za zmanjšanje emisij je tudi nadomeščanje dizelskih goriv in bencinov z biogorivi. Uvajanje biogoriv ima jasne okoljske cilje, hkrati pa sledi ekonomsko-socialnim programom, kot je program razvoja podeželja, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Po Podobnikovih besedah trg biogoriv zagotavlja kmetovalcem zanesljiv, predvsem pa dolgoročen in stalen vir prihodka. Poleg tega se v določenem segmentu zmanjšuje odvisnost Slovenije od uvoza naravnih virov, hkrati pa se odpirajo nova delovna mesta, predvsem v proizvodnji. Za pospešeno uvajanje biogoriv se zavzema tudi Evropska unija, ki je v ta namen sprejela vrsto predpisov. Eden takih je direktiva o spodbujanju uvajanja bioloških goriv za pogon motornih vozil. Slovenija naj bi začela biogoriva v motornih bencinih prodajati leta 2007.

Piše: Matjaž Turinek

Energija predstavlja enega izmed najbolj iskanih virov v današnjih modernih civilizacijah. Le kaj bi brez nje? Ne bi bilo transporta, televizije, luči, hrane, takorekoč večine pridobitev moderne civilizacije. Vendar prekomerna uporaba energije (predvsem fosilne) vodi k vedno bolj onesnaženemu okolju, vojnam ter neusmiljeni globalni trgovini. Prekomerna uporaba energije pa vodi tudi k veliki odvisnosti držav, predvsem takšnih kot je Slovenija, od dobaviteljev energije. Čeprav nam električne energije trenutno ne primanjkuje, se lahko v prihodnosti kaj hitro zgodi (predvsem ob nenehnem globalnem segrevanju), da bo prišlo do pomanjkanja površinske vode in s tem do pomanjkanja glavnega vira električne energije v Sloveniji.

Zadnji teden v mesecu maju je teden gozdov. V tem tednu po vsej Evropi potekajo številne akcije, ki so posvečene gozdovom. Glavna aktivnost, ki poteka v Sloveniji, je proces Nacionalni gozdni program. Šest desetin Slovenije pokriva gozd in smo po gozdnatosti tretja država v Evropski uniji. Slovenci smo skozi zgodovino ohranjali posebno pozoren odnos do gozda in narave, tako smo uspeli ohraniti ne samo lepe gozdove, temveč tudi visoko raven biotske pestrosti. Prav na račun gozdov Slovenija spada v sam vrh EU držav po deležu območij NATURA 2000.

Gozdovi varujejo naselja, prometno in drugo infrastrukturo, pa tudi kmetijska zemljišča. Zagotavljajo nam vodo, hrano, krmo, zdravilne rastline, gorivo in senco. Predstavljajo naravne vrednote, krajinsko pestrost pa tudi duhovne vrednote. Nudijo nam zdravo in prijetno bivalno okolje ter široke možnosti za rekreacijo in turizem. Omogočajo razvoj gospodarskih dejavnosti povezanih z gozdom in lesom, delovna mesta in zaposlovanje in zaslužek. Gozdni ekosistemi so vir biotske pestrosti. Blažijo klimatske spremembe in so pomemben ponor ogljika.

Kolesarski izlet po dolini reke Rižane v nedeljo, 21.maja 2006 start ob 10 uri iz Ankarana do izvira reke Rižane in nazaj do Ankarana je privabil kar 45 kolesarjev.

Za prvič je bila udeležba kar številna. Namen izleta je bilo prikazati edinstveno naravo ob reki Rižani in njeno neurejeno stanje, glede prostega dostopa do izlitja v morje. Gre za ureditev kolesarske, peš, romarske in učne poti ob reki Rižani od izvira do morja.

Znanstveniki skušajo ugotoviti, kaj je privedlo več sto delfinov, da so nasedli na priljubljeni turistični severni obali Zanzibarja.

Ena izmed možnosti, po mnenju morski biologov, so sonarji ameriške mornarice, ki bi lahko povzročili plavanje delfinov iz običajnih poti.

Narriman Juddawi, morski biolog z inštituta za morsko znanost na univerzi Dar es Sallam je pojasnil, da je živali nedvomno zmotil nek še neznan dejavnik, morda so bile, preden so nasedle v plitki vodi, celo zastrupljene.

Medtem ko so potencialno zastrupitev strokovnjaki že skorajda izključili, zdaj načrtujejo natančne analize glav nasedlih delfinov, na podlagi katerih bodo ugotovili, ali so smrt skoraj 400 delfinov dejansko povzročili sonarji ameriških vojaških ladij.

V oddaljeni provinci severovzhodne Kambodže so okoljevarstveniki naleteli na jato ene izmed najbolj ogroženih vrst ptic, tako imenovanih beloramih štorkelj.

Jata šteje med 20 in 30 predstavnikov vrste, ki je že nekaj let označena za zelo ogroženo vrsto, saj naj bi v divjini živelo le še okoli 250 predstavnikov vrste.

Ptice so našli na zaščitenem močvirnatem področju province Stung Teng. Prvič so jato ogroženih ptic opazili že lani novembra, približno 120 kilometrov severovzhodno od Phnom Penha.

Največjo nevarnost vrsti predstavljajo lokalni prebivalci, ki so vrsto z izkoriščanjem njihovih jajc in mladičev, ki krasijo njihove domove, porinili na rob obstoja.

Prihaja poletje in čas glasbenih festivalov in uličnih dogodkov. Če si želiš to poletje pomagati reševati svetovno podnebje in spoznati kopico ljudi, obenem pa uživati ob dobri glasbi in zaslužiti se kakšen tolar za povrh, beri dalje.

Fokus, društvo za sonaraven razvoj pripravlja v letošnjem poletju skupaj z mednarodno organizacijo Friends of the Earth Europe poletno podnebno kampanjo. V okviru te kampanje bomo izvedli 4 - 6 akcij: postavili bomo razstavo o spreminjanju podnebja ter ob razstavi ljudi pozivali, naj naredijo 'dogovor' z vlado. Slednje pomeni, da bodo lahko ljudje vlado pozvali, da npr. sprejme strožje ukrepe za učinkovito rabo energije, v zameno pa bodo obljubili, da bodo tudi sami kaj prispevali (npr. rabo varčnih žarnic ali vožnjo s kolesom). Vsak svoj 'dogovor' napiše in se z njim slika. Po koncu akcije bodo zbrane fotografije predane slovenski vladi, postavljene pa bodo tudi na svetovnih pogajanjih za reševanje problema spreminjanja podnebja.

Unicef Slovenija je danes osnovnim šolam po vsej Sloveniji podelil 5650 nogometnih žog z namenom, da bi se otroci med seboj spoštovali, vzajemno sodelovali in kakovostno preživljali svoj prosti čas. S tem so sklenili prvi sklop aktivnosti, s katerimi opozarjajo na medvrstniško nasilje v Sloveniji, so sporočili iz Unicefa Slovenija.

Piše: Marko Pogačnik

Z vodo smo tudi prepojeni! Voda uteleša tisti vidik zemeljske zavesti, ki upravlja z življenjskimi procesi, s kroženji življenjskih sil in uresničenjem življenja samega. To velja tako za kroženje življenjskih sil znotraj našega večrazsežnostnega okolja, kot za kroženje znotraj našega telesa in čustvenega sveta.

Vendar ne misliti samo na telo vode, ki ga doživljamo kot morske mase, telesa rek in kot prho vodnih kapljic razpršenih v ozračju! Voda predstavlja določen vidik zemeljske zavesti, njenega spomina, povezanega s procesi kroženja in udejanjanja življenja na zemeljskem površju, pa tudi v vesolju nasploh.

Nekateri znanstveniki menijo, da imajo vodni kristali neprimerno večjo sposobnost spomina kot silicijevi. Saj ne gre za to, kdo je boljši. Dejstvo je, da je voda nosilka zavesti življenjskih procesov, tako v nas in okrog nas, voda je vsepovsod. Naš čustveni sistem, ki je z vodo v resonanci, lahko v vsakem trenutku iz vodnih kapljic prikliče informacijo, potrebno za zdravje ali razvoj danega človeškega bitja, živali ali pokrajine.

Piše: Matjaž Turinek

Amazonska biosfera vključuje največji, še obstoječi, pragozd na svetu. Vendar se to spreminja – drastično spreminja. Poročilo, ki ga je pred kratkim izdal Greenpeace, opozarja na eno izmed največjih nevarnosti, ki grozijo pragozdu (živalim, rastlinam, ljudem, celotnemu ekosistemu) – v preteklosti so ga ogrožali in krčili lesarski baroni, rudarska podjetja, itd., danes pa je to SOJA!

Pesticide Action Network Germany je objavil obvestilo z naslovom »The Myth of Safe Fruit and Vegetables«, v kateri opozarja, da veliko maksimalnih vrednosti ostankov pesticidov v hrani, kot jih opredeljuje Uredba EU 396/2005, še vedno ogroža zdravje otrok, in kaže na nekatera odprta vprašanja, na katera nista odgovorili ne pristojna Evropska agencija za varnost hrane EFSA (European Food Safety Agency) niti Evropska komisija.

Članek najdete na: http://www.pan-germany.org/download/myth_safe_fruit_and_vegetables.pdf oz. preko nove spletne strani o sledeh pesticidov: http://www.pesticide-residues.org/downloads.html.

Piše: Marko Pogačnik

Gibanje za pravičnost in razvoj se postopoma uteleša, čas je da se vprašamo o naših etičnih načelih. Dovolite, da dam nekaj predlogov. Poglejmo, če odgovarjajo temu, kar vsak izmed nas čuti v srcu in doživlja v toku svoje ustvarjalnosti. Nisem jih razvrstil po pomembnosti, temveč tako kot so se razvrstili sami.

• Pravičnost pomeni, da ne zapostavljamo nobenega človeka in nobenega drugega živega bitja. Bitja utelešena v materiji so enako vredna kot bitja, ki bivajo v duhu in poznajo zgolj energijsko, čustveno ali duhovno vrsto navzočnosti.
• Ne razlikujemo med revnimi in bogatimi. Mar bogati ne trpijo v svoji zdolgočasenosti in preobilju enako kot revni v pomanjkanju? Kolikor se posvečamo materialni revščini, toliko se je potrebno posvečati tudi razreševanju težav, ki jih prinaša duševni prestiž.

Strokovnjaki so prvič na seznam ogroženih zemeljskih bitij uvrstili polarne medvede in povodne konje.

Polarni medvedi so v prvi vrsti prizadeti zaradi izgube arktičnega ledu, ki ga strokovnjaki pripisujejo klimatskim spremembam. Ledene plošče nujno potrebujejo za lov na tjulenje in drug plen. Brez njih bodo njihove zaloge hrane upadle. Prav tako so raziskovalci naleteli na dokaze o tem, da se snežne jame, v katerih vzgajajo svoje mladiče, talijo v vse zgodnejših obdobjih leta.

Povodni konji, ki živijo v tropskih predelih, so se na listo ogroženih živalskih vrst vpisali po tem, ko je njihova populacija v Demokratični republiki Kongo v samo desetletju upadla za kar 95 odstotkov.

Piše: Marko Pogačnik

Pretresa nas vest o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu. Obstaja več poti, kako se soočiti s tako hudim ekološkim izzivom. Lahko argumentiramo ali se načrtom postavimo po robu. Obstajajo še druga pota. Lahko se vprašamo, kaj nam tak z naravo in ekologijo sprt projekt hoče povedati. V svetu celote ne more biti naključij. Vse, kar se zgodi, ima svoj namen in smisel. Je izraz nekega dogajanja v nevidnem območju sil in proti-sil.

Poskusimo najti celovit pristop do načrtovane nesreče v Tržaškem zalivu. Izbiram eno od različnih možnosti, kako doumeti vzrok in se na ta način lotiti reševanja problema. Če opazujemo relief Slovenije, bomo na severu videli "glavo" prostora, ki jo sestavljajo tri gorovja, Julijci, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Gore, ki štrlijo visoko v zrak se dotikajo neba, so prevodniki sil zvezdnega vesolja.

Piše: Damjan Likar

V bližini Würzburga na severnem Bavarskem se nahaja kmetija, ki se drastično razlikuje od običajnih kmetij. Že samo ime "Kmetija milosti" vzbuja pozornost, zato smo se odločili, da jo obiščemo in spoznamo njihov način delovanja. Ulli Kohler, gospodar kmetije usmiljenja in vodja podjetja Dobro za živali, nam je predstavil delo na kmetiji, kjer ravnajo z živalmi z vsem spoštovanjem in v duhu božje ljubezni.

Kaj je glavna značilnost vaše kmetije v primerjavi z drugimi kmetijami?
To je kmetija milosti, ki poravnava dolg, krivdo, ki jo je človek povzročil živalskemu svetu. Pri nas so našle dom bolne in stare živali ter zapuščene živali, ki imajo za seboj grozljive usode. Domovina za živali je torej projekt, ki je zrasel iz želje, da živalim ponudimo varen dom, kjer lahko živijo primerno svoji vrsti, brez da bi jih nekdo mučil, preganjal in ubil. Pri tem ni potrebno, da koristijo človeku, ker izhajamo iz dejstva, da imajo vse živali pravico do življenja. In to neokrnjenega življenja. Večina ljudi sicer razlikuje med koristnimi in domačimi živalmi. Domače živali ljubkujejo, ostale živali pa izkoriščajo. Žal mnogi ljudje ocenjujejo vrednost neke živali po tem, koliko ima človek koristi od nje. Za nas je vsaka žival bitje z dušo in občutki.

Na spodnjem naslovu si lahko ogledate predlog uredbe, ki bo dramatično znižala okoljske standarde v Sloveniji.

Poslej ne bo več potrebno izvajati presoje vplivov na okolje za:
- vetrne elektrarne z do 5 vetrnimi turbinami (razen na zavarovanih območjih)
- za odvzem gramoza iz vodotokov do količine 50.000 m3 na leto
- za reguliranje vodotokov do 2 km dolžine (celo v zavarovanih območjih narave do 500 m kamnometa ne rabi PVO!)
- akumulacijsko hidroelektrarno s prostornino akumulacije do 10.000 m3
- smučarsko vlečnico do 1000 m dolzine
- vodni zadrževalnik do 15 ha...

Pred nekaj časa sem slišal za primerjavo različnih vod med sabo.

Zdelo se mi je, da lahko to poskusimo tudi sami. Zbrali smo dve vodi v 1,5 l plastenkah. Ena je znamke ODA, druga pa DANA. Pri mojih starših smo dobili vodo iz gozdnega STUDENCA, ki je minimalno onesnažen, vodo pa iz njega redno uporabljajo za napajanje govedi. In seveda vodo IZ PIPE kot priteče v Novi vasi v Celju.

Priskrbeli smo še čebulice in poskus se je začel (glej sliko 1).

Države članice Evropske unije in Evropski parlament so danes dosegli dogovor o direktivi o baterijah, ki bo določila nova pravila za zbiranje in reciklažo vseh vrst baterij v EU, prepovedala njihov sežig in odmetavanje po koncu uporabe ter s tem pomembno prispevala k varovanju okolja. Dogovor je že pozdravil evropski komisar za okolje Stavros Dimas, so sporočili v Bruslju.

Še ne dolgo od tega je kazalo, da se na Gorenjskem vsi otepajo centra za ravnanje z odpadki, sedaj pa se že štiri občine potegujejo, da bi center imele na svojem območju. Župan občine Tržič, Pavel Rupar, si prizadeva, da bi kljub pobudam s strani občin Naklo, Komenda in Radovljica uspešno realizirali center za ravnanje z odpadki na lokaciji v Kovorju, tamkajšnjim krajanom pa v zameno priskrbeli primerno rento.

Po uspešnem izidu referenduma v občini Tržič glede umestitve medobčinskega centra za ravnanje z odpadki na lokacijo obstoječe deponije v Kovorju, je vodstvo občine začelo usklajevati pogodbe z ostalimi gorenjskimi občinami. Občina Tržič je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor 16 gorenjskim občinam, ki so članice Konzorcija CERO, 22. februarja 2006, poslala osnutek pogodbe o sofinanciranju izgradnje in obratovanja medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. S podpisom omenjene pogodbe, bi si občine zagotovile sodoben način ravnanja z odpadki za nadaljnjih 25 let.

Piše: Nara Petrovič

Poziv puščavnice Anastazije iz ruske tajge

Živimo v času, ki nam ga oblikovalci javnega mnenja predstavljajo kot obdobje največje blaginje in razcveta. Še nikoli v nam znani zgodovini ni bilo človeštvo deležno tako eksplozivne gospodarske, tehnične in znanstvene rasti. Še nikoli nam ni bila na voljo takšna množica artiklov, uslug in podatkov. Še nikoli nismo potovali tako hitro in tako daleč. Še nikoli nismo mogli neposredno tako množično spremljati dogodkov z vsega sveta, kot jih danes spremljamo po TV-ekranih in internetu.

Po drugi strani pa še nikoli nismo tako hitro drseli proti samouničenju. Ne le k uničenju nas ljudi, ampak k uničenju vsega, kar živi na planetu. Tako vsakodnevno z Zemlje izginja na stotine življenjskih vrst; tisoči hektarjev plodne zemlje se spreminjajo v puščave; umirajo reke, jezera, morja in gozdovi; sami stokamo pod težo vedno novih bolezni, poplav, suš, neurij in potresov. Ampak, saj vse to že vemo ... pa vendar smo do zdaj naredili bore malo, da bi se uprli – ne drsenju, ampak drvenju v prepad.

Vse manj čutimo, da živimo za nekaj svojega, smiselnega, živega, dobrega, zato se sredi razgretega betona in plastike počutimo utesnjeno. Eni bolj, drugi manj vneto iščemo poti nazaj k naravi. V nezavednem nosimo spomin na lepoto življenja v naravnem okolju, v duhu vemo, kaj je naravna etika, zato zmoremo ob pravilno usmerjeni spodbudi narediti korak proč od življenja v umetnem svetu ter proti življenju v naravi.