Slovenija se zaradi svoje strateške umeščenosti med jugovzhodno in osrednjo Evropo uvršča med države, preko katere poteka vedno večji delež nezakonite trgovine z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Prekupčevalci največ trgujejo z lovskimi trofejami medvedov, volkov, pa tudi s slonovino, pticami, koralami, orjaškimi vidrami, kaviarjem in plazilci, kot so kopenske želve, je za STA pojasnil državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor Robert Bolješič.

V skupino glavnih dejavnikov ogrožanja biotske raznovrstnosti se tako uvršča tudi trgovina z ogroženimi vrstami, k čemur pomembno prispeva tudi Slovenija, saj je preko njenega ozemlja na območje EU usmerjen vedno večji delež nedovoljene trgovine z ogroženimi organizmi, je prepričan Bolješič.

Pri tem je obrazložil, da natančnejši nadzor nad tem delom trgovine v Sloveniji poteka od leta 2000, ko je Slovenija pristopila h konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in se aktivno vključila v mednarodni režim varovanja biotske raznovrstnosti.

Največ zasegov so cariniki opravili na brniškem letališču, kjer so slovenski državljani v obliki turističnih spominkov v državo prinesli kamene korale, školjke velikanke in lupine orjaških morskih polžev iz držav ob obalah tropskih morij. Pogost je tudi vnos lovskih trofej, in sicer predvsem medvedov in volkov. Odkriti pa so bili tudi poskusi vnosa orjaških vider, kože jaguarja, kitovih vretenc, slonovine in oklepov morskih želv.

Preko cestnih mejnih prehodov je bila po besedah Bolješiča vzporedno zasežena večja količina živih kopenskih želv, različnih vrst ptic, morskih datljev in veliko izdelkov tradicionalne kitajske medicine, katerih sestavine so bile med drugim tudi kosti močno ogroženega leoparda.

Na področju zakonitega uvoza Slovenija ne odstopa od držav EU, kjer prevladuje uvoz živih ptic, plazilcev in njihovih kož, kaktusov in orhidej ter lovskih trofej afriških antilop in medvedov. Medtem ko je še nedavno prevladoval uvoz ptic, pa se je zaradi pojava ptičje gripe težišče evropskega povpraševanja preusmerilo k plazilcem.

Med leti 1996 in 2002 je EU uvozila šest milijonov živih ptic, kar prestavlja 80 odstotkov celotnega svetovnega uvoza in 1,5 milijona plazilcev oziroma 16 odstotkov vseh uvoženih plazilcev na svetu. Hkrati je bilo na trg EU uvoženih devet milijonov kaktusov ter preko 10 milijonov kož plazilcev (35 odstotkov svetovnega uvoza).

Veliko je tudi povpraševanje po kaviarju, saj je bilo v tem obdobju uvoženih šest ton omenjenega prestižnega hranila, kar predstavlja 45 odstotkov celotne svetovne potrošnje.

V svetovnem merilu je trgovina z ogroženimi vrstami tako tretja najbolj donosna, saj je donosnejša le še trgovina z drogami (vanjo je vključena tudi poraba tobaka) in orožjem, je izsledke Svetovne trgovinske organizacije povzel Bolješič.