Piše: Ranko Štingl

V pričujočem sestavku ne bom govoril o tem, kako se zdravo prehranjevati in kake metode uporabiti, da bomo pridelali ekološko in biološko neoporečno hrano. O tem je napisanih že na tisoče knjig in te same po sebi ne bodo prinesle zdrav način pridelave, seveda pa imajo edukativno vlogo. Kar nas zanima tukaj in zdaj je, kaj lahko naredimo, da bomo prišli do tega cilja, ki si ga verjamem vsi želimo, vsaj kot porabniki in razumske osebnosti.

Če se ozremo na svetovne razmere, vidimo, da je neusmiljena tržna bitka pripeljala do logike proizvesti več in ceneje za vsako ceno, tudi v kmetijstvu. Rezultat tega je totalno onesnaženje in popolnoma nove bolezni, pa tudi ponovni izbruh »starih«, porušitev ravnovesja, tako v naravi kot v družbi. Svetovnih razmer vsekakor ne moremo spremeniti v kratkem času, na dolgi rok pa z naraščanjem kritične mase osveščenih ljudi.

Vrnimo se k razmeram v Sloveniji. S »socialistično« kolhozno miselnostjo in pridelavo, ki ni mimogrede rečeno prav nič boljša kot »kapitalistična«, smo uspeli onesnažiti veliko večino naših rek, zemljo, podtalnico. Prav vsakič pomislim, ko mi prismrdi vonj po gnojnici (nitriti, nitrati), ki ga kmetje pred vsakim dežjem razpršijo po njivah, nato pesticidi, iz bližnjih polj, vse do mojega stanovanja, kako lahkomiselno zapravljamo stotine let dolgo dediščino naših dedov in vse to zakaj?

SV Slovenija, Dravsko, Ptujsko polje in Pomurje, je s svojimi sušnimi obdobji že doseglo kritično točko koncentracije strupenih snovi v zemljini in podtalnici, slej kot prej pa se bo to preselilo tudi na ostala območja.

Kaj lahko s tem dosežemo? Ali vemo, da smo v primerjavi s ostalimi kmetijskimi območji Evrope, Azije in Latinske Amerike, tukaj v naši lepi mali Sloveniji popolnoma nekonkurenčni? Ali res moramo s temi našimi »majhnimi« hektarji gospodariti in delati kot da nas ne briga nič, kaj bo z našimi zanamci? In za to stanje so najmanj krivi prav kmetje. Nihče jim ni prepovedal zastrupljati zemljo, uvedel ekološko takso!? Si to ne upamo? Nočemo? Botruje temu »pragmatičnost« politikov?

Vlada nima nobenih pravih programov kako stimulirati ekološko prijazno in bio pridelavo, razstrupiti zemljo, uvajati ekološko prijazno produkcijo. To in samo to je lahko naša prihodnost in tržna niša, ki jo velja izkoristiti. Pridelovalci, ki tega ne bodo spoznali, bodo na dolgi rok zagotovo propadli.

Čeprav se zdi, da je klasična pridelava cenejša, je ta najdražja in račun bo nazadnje najvišji.

To bo vsekakor ena od pomembnih dejavnosti Gibanja, da opozarjamo in vplivamo na spremembo miselnosti (izobraževanje) in na spremembo zakonodaje ter na uvedbo programa sprememb, ustrezno podprtega s institucionalnimi ukrepi, stimulacijami in davčnimi olajšavami.

Vir: www.gibanje.org