Združenje Zelena Primorska :
prireja : ¨ Okroglo mizo o morju – ¨ Morje potrebuje naš glas ¨, ki bo v Kopru v sredo na poletni solsticij – najdaljši dan v letu - 21.junija 2006 ob 11 : 00 v kavarni Loggia, Titov trg 1 ob stolni cerkvi.

Globalen zločin s kemijo v atmosferi

Sliši se kot neverjetna grozljivka. Najnovejše raziskave pa so potrdile, da v okviru projekta spuščajo avioni ZDA tudi v Evropi v nebo nevarno aluminijevo zmes. Oblaki kemije naj bi zemeljsko atmosfero ohladili in sanirali sloj ozona. Stranski učinek je nepredvidljiva škoda za zdravje in okolje!

Že nekaj stotisoč ljudi je opazovalo sledeče dogajanje. Pet do petnajst avionov križari tako preko podeželja kot preko mest v višini 6000 m. Kar se prvi trenutek zdijo črte kondenzirane vlage, pri daljšem opazovanju zbudi pomisleke. Črte kondenzne vlage, ki jih zarišejo avioni kot ogromno mrežo na nebo, se tudi po nekaj minutah ne porazgubijo. Pri tem se pogosto vidi kondenzat, razporejen podobno kot verižica biserov, ki se včasih preoblikuje v kapljičaste oblike. Počasi, a vztrajno se širijo trakovi kondenzirane vlage ali kapljice približno 30 do 60 minut in pri tem oblikujejo gosto oblakom podobno maso, ki izgleda kot na nebu v peno stolčeno mleko. Kar najprej izgleda kot trakovi kondenzne vlage, se vedno bolj preoblikuje v zavese megle. Po dveh do petih urah prekriva tisto področje neba, v katerem so prej križarili avioni, difuzen sloj megle in oblakov. Zanimivo je, da ostanejo v tej mlečni brozgi prvotni trakovi še čez nekaj ur prepoznavni kot bele vrvi. V tem času križarijo avioni v grobem vzorcu šahovske plošče še vedno preko neba, dokler se ne izgubijo v vedno gostejši sparini.

Pridite na demonstracije proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu Kdaj: sobota 1. julija 2006 ob 10.30 Kje: Trst, pomol Audace (nasproti glavnega tržaškega trga Piazza dell'Unita d'Italia), kjer se bomo odločno izrekli proti. Pridite s svojimi barkami, čolni, jadrnicami ali peš.

Slovenija ne sodi neposredno v skupino držav, ki se soočajo s hudimi sušami in širjenjem puščav. Kljub temu pa je pojav degradacije tal, ki je tesno povezan s sušo in netrajnostnim gospodarjenjem tal, v Sloveniji zaskrbljujoč, je 16. junija 2006 na predstavitvi konvencije proti širjenju puščav in degradaciji tal (UNCCD) pojasnila Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje (ARSO). Zato je ključno, da se Slovenija aktivno pridruži prizadevanjem 179 pogodbenicam UNCCD, je dodala.

V prostorih občine Ig je 9. junija 2006 minister za okolje in prostor Janez Podobnik podpisal sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje, s čimer je ministrstvo za prevzelo vodilno vlogo pri ustanovitvi parka, ki ga namerava razglasiti do poletja 2008. S Podobnikom so sporazum podpisali župani petih občin bodočega parka - mestne občine Ljubljana, občin Ig, Škofljica, Borovnica in Vrhnika.

Piše: Helena Prosenc

BIOLOŠKA TVEGANJA IN DEJAVNIKI

Biološka tveganja delimo na makrobiološka in mikrobiološka. K makrobiološkim tveganjem se štejejo prisotnost mrčesa, ki ne predstavlja tako velikega tveganja, saj živilo že organoleptično ni sprejemljivo. Veliko večji problem povzroča mikrobiološko tveganje, saj posredno ali neposredno resno ogroža zdravje uporabnika. Neposredni vplivi nastanejo, ko mikrobi ali njihovi presnovki, ki se tvorijo v organizmu, po zaužitju kontaminiranega živila povzročijo okužbo. Posredni vplivi nastopijo zaradi zaužitja strupov, ki jih bakterije ali glive tvorijo v živilu predhodno.

Nadaljevanje in konec misli...

6. Turizem

Pomurje je s svojimi količinami zdravilne termalne vode edinstveno v Sloveniji. Po številu termalnih kopališč verjetno na število prebivalstva spadamo v sam evropski vrh. Z vlaganjem v kvaliteto termalnih kopališč se je turistična ponudba močno povečala. Imamo pa še velike rezerve na področju ponudbe vinskih cest, izgradnje kolesarskih in sprehajalnih poti! Obstaja velika ponudba trženja domačih proizvodov, katere bi z večjim turizmom lahko izkoristli!

Piše: Tina Gajšek

Pa smo odšli nasproti viziji obnove sožitja in enosti med človekom, naravo in živalmi. Obiskali smo Kmetijo usmiljenja in Gabrijelin sklad v bližini Würzburga v Nemčiji. In poleg tega, da smo se spominjali na eni strani trpljenja in mučnega okrutnega ravnanja z živalmi, pa smo tudi našli iskajajoči izgubljeni raj za živali. Poučno, ker smo dosti zvedeli o naravi, ki nas obdaja, senzibilno, ker smo jo tudi začutili in upajoče, ker se je porodila želja, da bi se takšno ravnanje razširilo po vsem našem planetu.

Živali žrejo, človek jé.
Živali žlampajo, človek pije.

Človek si je izmislil druge izraze za njih kot za sebe za isto dejavnost. Zakaj tako? Kljub temu, da je človek edinstven, ki mu v vesolju ni para in kljub temu, da ga je Bog postavil za gospodarja rastlinstva in živali, še ne pomeni, da ima pravico izkoriščati za potešitev svojega ega vse kar mu pride pod roko. Zakaj smo se razdvojili, zakaj postavili meje med njimi in nami.

Piše: Rok Kralj

Curitiba je mesto v Braziliji, ki dokazuje, da je možen obstoj velikega sodobnega mesta, ki je hkrati prijazno do svojega prebivalstva in do okolja. Mesto ima 17 novih parkov, 150 km kolesarskih stez, veliko zelenja in izjemno učinkovit prometni režim ter sistem pobiranja smeti. Prebivalci Curitibe pravijo, da živijo v najboljšem mestu na svetu, njihovi sosedje pa jim v tem pritrjujejo. Curitiba je bilo nekoč povsem običajno hitro rastoče brazilsko mesto, v zadnjih petdesetih letih se je na primer mestno prebivalstvo povečalo s 150.000 na 1,6 milijona. Kaj je tako posebnega na tem mestu?

Mojster - prek Benjamina Crema (junij 2006)

Če bi ljudje lahko videli stanje sveta tako, kot ga vidimo Mi, Mojstri, bi bili začudeni, osupli in prestrašeni hkrati. Človeško razumevanje stanja na Zemlji je tako daleč od resničnosti, razumevanje prihodnosti pa je tako omejeno, da bi brez pomoči ljudje lahko le opazovali, kako planet propada in umira.

Danes je planet Zemlja v žalostnem in ogroženem stanju, pri čemer ga vsak dan še dodatno potiska proti robu. Mnogi glasovi opozarjajo na globalno segrevanje, mnogo pogledov je bilo izraženih, vendar pa tudi najbolj strašni scenariji zaostajajo za katastrofo, s katero se danes sooča svet. Le malo jih je, ki so prepoznali neposrednost grožnje in nujnost ukrepov za preprečitev katastrofe.

Kitajska vlada je v okviru kampanje za krepitev ozaveščanja o varčevanju energije nedavno razglasila dan brez avtomobilov, dvigal in klimatskih naprav. Enodnevna prepoved je veljala za vse javne uslužbence. Sektor javnih uslužbencev, v katerem je zaposlenih sedem milijonov ljudi, na leto na Kitajskem porabi porabi okoli pet odstotkov celotne električne energije na Kitajskem. Enak odstotek električne energije na leto porabijo tudi kitajski kmetje, ki jih je v državi 790 milijonov.
www.dnevnik.si

Piše: Vladimir Gajšek, IW

Ko sem prebral tokrat prirejeni prispevek – v prevodu Barbi - Gorivo iz konoplje, sem se vprašal tudi o spletni strani KONOPLJA.ORG, ki vsebuje informacije o konoplji in ostalih drogah, ko nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam - tukaj preberem, da vsebuje ob splošno razširjenem pojavu pohanja ta spletna stran KONOPLJA.ORG tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno problematiko; seveda so informacije, o katerih lahko berem na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, namenjene, kot je bilo zapisano, izključno izobraževalnemu namenu, saj KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe konoplje ali katerekoli druge ilegalne ali legalne droge, zato pa KONOPLJA.ORG povrhu ne prevzema odgovornosti za načine uporabe informacij s te spletne strani.

Naraščajoce cene energije in vse bolj občutno spreminjanje podnebja opominjata, da se čas neučinkovite in neomejene rabe energije poslavlja. Znanja o tem, kako varčevati z energijo in jo izrabljati učinkoviteje oziroma kako motivirati in usposobiti uporabnike, da z energijo čimbolj smotrno ravnajo, so zato vse bolj iskana. O možnih rešitvah na to temo so sredi minulega tedna v Bistri govorili udeleženci konference z naslovom Trajnostno ravnanje z energijo v občinah in javni upravi.

The Independent, Martin Hickman, 29. maj

Embalaža je tista, ki bi lahko začela revolucijo. Prva biološko razgradljiva steklenica, ki so jo dali na prodajalne police v Veliki Britaniji, je povečala upanje, da bomo nekega dne le lahko nehali dodajati na goro plastične embalaže, ki se nabira tako nakupovalnih vozičkih in na odlagališčih.

Plastična steklenica za vodo, ki jo izdeluje novo, okolju zavezano podjetje Belu, je narejena iz koruze in se tako razgradi v domačem kompostu v nekaj mesecih. Njeno lansiranje je poskus zajezitve nenehnega naraščanja plastičnih ovojev, steklenic, krožnikov in drugih embalaž, ki močno ogrožajo odlagališča v Veliki Britaniji.

Piše: Matjaž Majerič - Matej

Temo odpiram z naslovom, kateri dobesedno pove življenje in kvaliteto Pomurcev. Zaradi problematike in čimbolj obsežega opisa problematike, bom temo opisoval postopno in po sklopih. Dolgo časa sem potreboval, v katero temo naj zapišem svoje misli. Končno sem ugotovil, da je morda rdeča nit ravno ta tema. Vsi sklopi se nanašajo ravno na ohranjanje narave in kvaliteto življenja! Sklope bom pisal v tem članku in vas vabim, da temu članku sledite!

Analiza kakovosti celinskih vodah v lanski kopalni sezoni je pokazala, da je v Sloveniji neustreznih polovica celinskih kopalnih voda, kar je 11,1 odstotka več kot predlani. Na morju pa se je kakovost kopalne vode zvišala, saj je bil neustrezen le en vzorec, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predstavnica Agencije RS za okolje (ARSO) Mateja Poje.

Okoljevarstveniki so 5. junija 2006 na Trafalgar Squareu v Londonu na 34.000 metrov dolgo vrv obesili 4920 kosov različnih oblačil, s čimer so protestirali proti uporabi sušilnikov. Akcija je del prireditev ob svetovnem dnevu okolja, organizirala pa jo je britanska agencija za okolje, poroča ameriska tiskovna agencija AP.

Osebje agencije za okolje je ljudem, ki so se zbirali ob sušilni vrvi, delilo letake, s katerimi so se lahko pridružili tistim, ki hočejo spremeniti življenjski stil, ohranjati energijo, zmanjšati njeno porabo in omejiti onesnaževanje zraka z izpušnimi plini. Tudi material, ki so ga uporabili za akcijo, tako kovinske palice kot 24.000 ščipalk, bodo kasneje reciklirali.

Okoli 200 naravovarstvenikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske se bo tudi letos s tradicionalnimi ladjicami spustilo po reki Muri. Dvodnevni ekološki spust po Muri se bo začel danes ob 10. uri v avstrijskem Cmureku, končal pa v nedeljo v hrvaškem Novakovcu. Na otoku ljubezni v Ižakovcih bodo danes pripravili tudi javno tribuno o okoljskih problemih in hidroelektrarnah na Muri.

Piše: Marko Pogačnik

Zdravljenje Zemlje pravzaprav pomeni zdravljenje človekovega odnosa do Zemlje. Domala vse težave, ki pretresajo naše naravno okolje, izvirajo iz človekovega skrajno ozkega odnosa do Zemlje, oziroma do njenih vidnih in nevidnih razsežnosti.

Na primer namesto, da bi zaupali močem narave in sodelovali z njeno zavestjo pri zaščiti rastlin, se zanašamo na kemijo in s tem zastrupljamo prst in vodo. Namesto da bi sodelovali z bitji narave, ki usmerjajo delovanje elementov in se s tem na harmoničen način udeleževali energijskih pretokov, energijo, ki jo potrebujemo, še vedno na silo iztrgamo iz rek, vetrov, ali celo iz srčike atomov. Posledice gledamo okrog sebe v obliki ekoloških stisk in nesreč.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Se tudi vam včasih zdi, da je pri eko-izdelkih v ceni ena ničla preveč?
Enako velja tudi za izdelke za diabetike in izdelke brez glutena.
Ali nas trgovci vlečejo za nos, ali je kriva država, ali proizvajalci služijo na naših potrebah?

Mogoče zveni paradoksalno, vendar je zdrava hrana postala tako draga prav zaradi tega, ker je konvencionalna ponudba postala tako poceni. Bolj razumljivo povedano, pred desetimi leti smo za živila plačevali veliko več kot danes. Na tisoče kemičnih dodatkov je omogočilo, da se hrano “naredi” veliko bolj poceni kot v časih.

Recenzijo knjige Jeana Zieglerja je pripravil Luc Guillorij

Dobro poznani aktivist in pisatelj Jean Ziegler je posebni poročevalec Združenih narodov o pravici do hrane in je ob tem višji profesor na Univerzi v Ženevi in na sorbonski univerzi v Parizu. Uči sociologijo in je napisal veliko knjig, vključno s knjigami o lakoti. V svoji knjigi L'Empire de la Honte (Imperij sramote) je pojasnil mehanizem, ki omogoča večnacionalnim združbam, da se obnašajo kot novi fevdalni vladarji in kako uporabljajo dolg kot orožje za množično uničevanje, da bi prisilili nacionalne vlade in njihovo prebivalstvo, da svojo neodvisnost in svobodo predajo bogatim delničarjem.

"Eu tenho cola, porque no tenho vida" - vdihujem lepilo, ker nimam življenja," je majhno dekle v Recifu, v Braziliji, dejalo Jeanu Ziglerju, ko je preučeval vpliv dolgov in lakote v tej državi. Resničnost lakote ali bolnih otrok brez upanja, prihodnosti, izobraževanja ali družinskega življenja lahko neposredno pripišemo zunanjemu dolgu države in njenim odnosom z bogatimi državami in večnacionalnimi posli, pravi Ziegler.

Ne glede na to, da je bilo vsaj dve tretjini svetovnih tropskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih določenih za neko obliko ohranjanja narave, so danes skoraj vsi svetovni tropski gozdovi še vedno relativno nezaščiteni.

Študija o tropskih gozdovih, ki so jo izvedli raziskovalci iz mednarodne tropske organizacije, je zajemala osem milijard kvadratnih metrov tropskih gozdov, ki se raztezajo skozi 33 držav.

Najpogostejše besede, ki jih slišim od okoljevarstvenikov po svetu, so: "Najebal smo." Večina teh okoljevarstvenikov se s sredstvi, ki so jim na razpolago – natančneje, z legalnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, kar pomeni s sredstvi, ki so jim jih tisti, ki imajo moč, dovolili uporabljati, to pa pomeni s sredstvi, ki bodo konec koncev neučinkovita –, obupano bori in poskuša zaščititi nekatere predele zemlje, zaustaviti izdelavo ali izpuščanje strupov, ustaviti civilizirane ljudi, ki mučijo kako skupino rastlin ali živali. Včasih je njihov trud omejen na zaščito enega samega drevesa.

Takole John Osborne, izjemen aktivist in prijatelj, povzame razloge za svoje početje: "Ko stvari postajajo vedno bolj kaotične, hočem zagotoviti, da bo nekaj vrat ostalo odprtih. Če bodo grizliji še vedno živeli čez dvajset, trideset ali štirideset let, utegnejo živeti tudi še čez petdeset let. Če pa jih čez dvajset let ne bo več, bodo izginili za vedno."

A ne glede na to, kaj okoljevarstveniki počnejo, tudi največji napori ne zadostujejo. Hitro izgubljamo. Na vseh frontah. Tisti, ki imajo moč, brezobzirno uničujejo planet, a večine ljudi to ne skrbi.

Če sem iskren – nimam dosti upanja. A mislim, da je to dobro. Upanje je tisto, kar nas priklepa na sistem – na konglomerat ljudi, idej in idealov, ki povzroča uničenje Zemlje.