Piše: Vladislav Stres

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za Slovenijo - to je za nas državljane, prebivalce - pripravilo predlog Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki dovoljuje posevke in promet gensko tehnično spremenjenih rastlin. Predlog Zakona RS temelji na direktivah Evropske skupnosti.

Genskega inženiring posega v genske strukture organizmov za katere velja da so izjemno kompleksne in v medsebojni soodvisnosti. Genski inženiring je glede na časovnico narave, pa tudi ljudi ene same generacije zelo mlad - izdelki z laboratorijsko spremenjeno GSO so pričeli prihajati na trg pred nekako 10 leti. Tako smo prebivalci postali eksperiment saj ni bilo ustreznih dolgoročnejših testiranj posledic poseganj v osnovne gradnike organizmov. Zaradi neuravnoteženosti genov lahko govorimo, da na tržišče v našo hrano… prihajajo biološke bombe. Spremenjeni organizmi na način genskega inženiringa so izjemno nestabilni, tako so poudarjeno nagnjeni k mutacijam. Svojo nestabilnost vnašajo preko razmnoževanja, hrane ipd v naše organizme. Tako tudi naši organizmi postajajo vse bolj nestabilni in nagnjeni k mutacijam ter raznoraznim rakotvornim procesom. Tu naletimo na nekaj povsem utemeljenih načelnih in splošno sprejetih nujnih ukrepov:

Presoja posegov v okolje (Environmental impact assessment) naj zagotovi, da se odkrijejo in ocenijo vsi riziki, ki bi jih katerikoli projekt lahko povzročil, preden se ga odobri.

Svarilni princip (precautonary principle) zapoveduje, da ko neka dejavnost ali snov predstavlja pomembno nevarnost za okolje, potem je treba s tako dejavnostjo prenehati ali pa jo omejiti na najnujnejšo možno mero ob uporabi vseh možnih varovalnih mehanizmov.

Kakšnih frankensteinovskih metod se poslužuje sodobni genski inženiring govori dejstvo, da je laboratorijsko preko genetike kreirano lahko seme sestavljena iz genov živali, rastline, posebnih bakterij, antibiotikov pa tudi človeka!
Veda se je zaradi kompleksnosti področja s katerim se ukvarja znašla v položaju diletantizma. Tako povsem neodgovorno daje premalo pozornosti testiranju freinkensteinovsko kreacijam na strogo izoliranih področjih (npr. otokih). O kompleksnosti področja govorijo naslednji podatki: Genom kot celoten dedni zapis celice (DNK) tako v klični kot v somatski celici npr. v človeški celici predstavlja 23 parov kromosomov. Dele molekule DNK, ki nosi zapis za eno beljakovino je osnovna enota dednosti kar imenujemo gen. Po današnjih ocenah ima človek od 80.000 do 100.000 genov v vsaki od 100 milijard celic, ki tvorijo telo odrasle osebe. Ti geni med seboj komunicirajo oz. tvorijo soodvisne informacije…

Umetno spremenjeni geni omogočajo hitre zaslužke. Ker današnji civilizaciji vladajo vrednote kratkoročne dobičkonosnosti je povsem logično da tovrstne dejavnosti ne spremljajo ustrezni varnostni ukrepi, javnost pa se iz debat sistematično izključuje.

Kakšne so posebne lastnosti gensko spremenjenega semena koruze? To seme je v svojih genskih gradnikih sestavljeno je iz genov morskega konja, podgane, penicilina in posebne bakterije. Je ta "koruza" res še vedno rastlina? Med rastjo ta koruza proizvaja strup, ki mori insekte in tako na videz zmanjša potrebo po insekticidih. Znanstveniki, ki so odvisni od koncernov, zatrjujejo, da genska tehnologija omogoča nižjo porabo pesticidov, praksa pa kaže, da se po začetnih prihrankih potreba po pesticidih stalno veča in daleč presega prvotno količino. Profitnost motivov in o ekonomski računici govori dejstvo, da so bila umetno gensko spremenjena semena bila v Indiji štirikrat dražja, zaradi česar so kmetje propadli. Te "rastline" se uporabljajo tudi za krmo živali, kjer smo že priče hudim epidemološkim obolevnostim. Soočenje s t.im. ptičjo gripo, boleznijo norih krav… so bile posledica nenaravnega krutega ravnanja z živalmi npr. hranjenja s kostno moko njih samih… Del prehrambene verige pa smo tudi mi ljudje.

Poskusne živali, ki so se hranile z umetno gensko spremenjenimi organizmi, so postajale čudno "bolne" in so kotile spačke. Seveda ne takoj, kajti vse to deluje počasi z leti, preko več generacij, toda na dolgi rok zanesljivo s katastrofalnimi posledicami.
Ko genska semena vzklijejo, se nekontrolirano razmnožujejo in za trajno okužijo tudi sosednja polja. Tega ne morejo preprečiti nikakršni varovalni in pribeživališčni
pasovi, ki jih določa predlagani zakon. Tako je ekološka pridelava onemogočena. Prav tako ni več mogoča kontrola nad širjenjem in okuženjem, saj se ob prvem posevku seme razširi s cvetnim prahom daleč naokoli. In tako se iz leta v leto
širi. Sožitje med kmeti, ki uporabljajo umetno gensko spremenjene rastline in tistimi, ki jih ne ni mogoče! Čudi da možnost tega sožitja zagovarja EU ne da bi o tem vprašanju dobila odgovor npr. na referendumih, saj je vprašanje ključno za naš fizičen obstoj in razvoj ter tako pomembnejše od Pogodbe za Ustavo EU.

Pogodba za Ustavo EU v členu II-37 Varstvo okolja zahteva: "V politikah Unije morata biti upoštevana visoka stopnja varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja".
V tretjem členu pogodbe pa je zapisan cilj trajnostnega razvoja in "izboljšanja kakovosti okolja"…

Svetovna komisija za okolje in razvoj se zavzema za: "trajnostni razvoj (sustainable development) je razvoj, ki zadosti današnjim potrebam, ne da bi ogrožal možnost prihodnjih generacij, da bodo zadostile svojim potrebam (Harlam Bruntland in sod.: Our Common Future).

Umetni GSO onemogočajo izvedbo naravovarstvenega cilja EU zaščito in razvoj biotske raznolikosti, je pa tudi v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja. Trajnostni namreč razvoj temelji na razvoju Človeka tako na genski kot osebni in družbeni ravni. Cilji trajnostnega razvoja so dolgoročni in široki, udejanjajo se tudi preko spoštljivega ravnanja in odgovornosti tako do sebe samega, kot tudi do družbenega in naravnega okolja. Odgovornost do sebe samega narekuje da smo pri tovrstnih "znanostih" maksimalno previdni. Ekološko kmetijstvo prepoznavamo kot nujna sestavina trajnostnega razvoja.

Leta l998 je EU sprejela direktivo o patentih, ki koncernom dovoljuje patente na gene rastlin, živali in človeka. Trenutno je znanih že približno 10.000 patentov na kulturne rastline. Kmetje smejo uporabljati patentirane rastline le s pridobitvijo licence, za kar morajo plačevati visoke licenčnine.

Evropa nas želi izročiti v roke genskih koncernov in s svojo politiko ter zakonodajo podpira le njihove interese kar pa je proti njenim lastnim načelom delovanja tudi Preambule k pogodbi za Ustavo EU ki določa da je EU "združena v svoji raznolikosti", biotska raznolikost, ki je en temeljnih ciljev okoljevarstva v EU se z genskim inženiringom hitro vodeni.

Več kot 160 regij Evrope in 3500 mest in občin ter na desettisoče kmetov se je že razglasilo za "cono brez genske tehnike".

Leta l999 je na konvenciji Združenih narodov o biološki različnosti v Cartageni 231 znanstvenikov iz 31 držav podpisalo odprto pismo vsem vladam in med drugim zahtevalo moratorij na to, da bi gensko spremenjeni organizmi zašli v okolje, ter prepoved patentov na žive organizme.

Nasvet g. Franza Fischlerja, predsednika ekosocialnega foruma Avstrije in Evrope na letošnjem Radgonskem sejmu: Če sami ne boste nič naredili in boste čakali le na pomoč države ali EU, boste še naprej, kjer ste, ali pa vas celo ne bo.

Ekološko kmetovanje je po njegovem primerna usmeritev tudi za slovensko kmetijstvo. (Delo, 28. avgusta 2006)

Kot pri drugih državah parlament EU vztraja, da tudi njena članica Slovenija, ne sme izključiti nobenega tipa kmetovanja ter da ne more prepovedati pridelovanja gensko spremenjenih rastlin, vpisanih v skupne kataloge poljščin. Če bo Slovenija na to kakorkoli pristala, bo z gensko oporečnimi organizmi zelo hitro zastrupila vse svoje, za sedaj biološko še dokaj čiste površine. Ker žuželke, veter in voda pri svojem raznašanju cvetnega prahu ne pozna ozkih varovalnih pasov, kot jih zakonodajalci predvidevajo umetni GSO ni problem le Slovenije ampak je širši.

Primerjalna prednost Slovenije je čistost in lepota narave, sonaravno biokmetijstvo ipd. Preko biološko neoporečno proizvedene hrane in čiste narave, kjer ima pomemben delež avtohtono rastlinstvo, lahko Slovenija v EU in svetu postane prepoznavna in pridobi ustrezni image, ki vpliva tako na cenovne razrede prehrambenih izdelkov SLO blagovnih znamk, kot na zdravje prebivalstva in tako tudi osnovo za atraktivnost prebivalstvene destinacije in za turizem ter za splošni ugled države. V tej smeri je naravnan tudi dopolnjeni predlog Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007-2013.

Po projektu EU Natura 2000 imajo skoraj vse slovenske občine (razen 12 manjših, v skupni izmeri 37.100 hektarov) posebna območja za zaščito redkih vrst rastlin in živali. Kako naj ta cilj udejanjamo s sejanjem laboratorijsko gensko spremenjenih organizmov v neposredni bližini? Zakonodajalec predvideva tudi odškodninsko odgovornost, le ta je sicer smiselna v primeru sokmetovanja tudi z umetnimi GSO, toda mar ne bo takšen sistem uvedel kaosa na področju, ki zahteva premišljene in "konservativne" - trajnostne pristope. Spomnimo se hvalospeve "znanstvenikov", ki so pred desetletji v službi koncernov delali hvalospeve kostni moki … dandanes pa je znano da so bili argumenti s stališča trajnostnega razvoja povsem napačni in sprevrženi. Spomnimo se na P. in M. Kiri, ki sta (ponovno) našla radij, kasneje pa se je izkazalo, da lahko tovrstne surovine služijo tudi za atomsko bombo. Čim globlje gre znanost v osnovne gradnike življenja, tem večje napake lahko naredi., zato mora biti tudi stopnja previdnosti toliko večja in ne kot je danes pri komercialni znanosti moderno - hitro ukinjanje vseh tovrstnih previdnostnih varoval.

Temeljna državljanska pravica v Evropski uniji bi morala postati tudi pravica do hrane, ki je varna pred umetno GSO. Preko te vrednostne opredelitve lahko kvalitetno uresničujemo tudi pravico do osebne celovitosti. II-63. ČLEN Listine Unije o temeljnih pravicah. Ustava RS v svojem 72. členu določa: "Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje."

Naš cilj je da parlament sprejme zakon o prepovedi sejanja in gojenja umetno gensko spremenjenih rastlin oziroma organizmov.

Zato prosimo posameznike in skupnosti v Sloveniji, da se posvetijo tej zahtevni temi in da, če najdejo ustrezne argumente, zavrnejo predlagani Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami ter zahtevajo, da parlament sprejme zakon, po katerem bo Slovenija razglašena za območje brez genske tehnike, ki bi se uporabljala izven laboratorijev ustreznih inštitutov. Določila zakona bi morala vsebovati: "Slovenija je država, v kateri posevki gensko spremenjenih organizmov niso dovoljeni. Dosedanji posevki gensko spremenjenih rastlin se morajo takoj uničiti". Tako podprete tudi prizadevanja ozaveščenih ekoloških gibanj, ki si prizadevajo za dejansko uveljavitev sonaravnega razvoja.

Društvo Ajda, Društvo Permakultura, Zveza ekoloških gibanj in Stranka ekoloških gibanj ter Zelena alternativa so sestavili peticijo in v kratkem roku zbrali ok. 5000 podpisov. S peticijo zahtevajo umik sedanjega predloga zakona o GSO iz obravnave. Sam sem na stališču da se sprejme ustrezen zakon, ki pa bo prepovedoval umetne GSO v Sloveniji. Prosim za lobiranje pri znancih, strokovnih sodelavcih, poslancih (tako EU parlamenta, kot SLO), da se o tej zahtevni in problematični temi dejansko pogovorimo in na podlagi argumentov sprejmemo ustrezna stališča.

Želimo Slovenijo in evropski prostor, ki bo dejansko zagotavljal čim čistejše, čim bolj zdravo naravno okolje, še posebej na področju gojitve rastlin ter živali za prehrano.

p.s.:
Vnaprej hvala za podporo, dodelavo teksta, lobiranje…

Del stališč in teksta, ki sem ga vključil v ta razmislek sem dobil od Branka Sosiča in društva AJDA, del sem našel v strategijah trajnostnega razvoja, zakonodaji EU…

V Ljubljani 18.9.2006
Vladislav Stres