Piše: Marko Pogačnik
Ljudje smo ogorčeni, kadar padajo drevesa. Kadar ljudje sekajo drevesa, se
v nas prebudi ljubezen do narave in takoj smo pripravljeni protestirati.
Ali smo tudi pripravljeni videti drevesa in se pogovarjati z njimi, dokler spokojno
stojijo globoko zakoreninjena in modra?
Drevesu nič ne pomeni, če ga ljudje ogledujemo in se navdušujemo nad njegovo
močjo in vrtoglavo višino. Pri tem ostajamo egoistično vpeti v svoje lastno
mentalno mrežo. Drevo nas niti dojeti ne more, ker smo pogreznjeni v svoj lasten
logično-čustveni svet.
Ob vsem ekološko ubranem zavzemanju za drevesa, so drevesa neskončno osamljena
in zapuščena.
Drevo občuti človeško pozornost šele, če mu vsaj za trenutek odpremo srce.
Vendar z "odpiranjem srca" ni mišljen zgolj čustven odnos, mišljen
je tudi določen pristop: opreti se drevesu na ravni celovitosti. Bodi navzoč
v svoji celovitosti in se šele po tem odpri komunikaciji z drevesom.
Drevesa so mi včeraj sporočila svojo željo, da se začnemo rokovati z njimi.
Čas je da sklenemo prijateljstvo z civilizacijo dreves - dokler so drevesa še
med nami.
Rokovanje z drevesom poteka takole:
• Stojiš nekaj korakov stran od drevesa in mu kažeš hrbet.
• Bodi v tem trenutku navzoč(a) v svojem srcu.
• Potem čez hrbet iztegneš roko proti drevesu in jo po potrebi (v svoji predstavi)
podaljšaš za nekaj metrov.
• Tedaj boš začutil(a) dotik drevesa v svoji dlani. Doživljaj ga. Primerjaj
ga s stiskom roke pri drugih vrstah dreves. Nazadnje se obrni k drevesu in se
zahvali.
Prihaja čas, ko se bodo drevesa uprla človeški ignoranci. Prehitimo jih z izrazi
svoje pozornosti in ljubezni.
V Šempasu, 8.8.2006 Marko Pogačnik
Vir: www.gibanje.org |
Drevesa vstajajo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 19. september 2006 @ 06:01 CEST
pred nekaj dnevi sem se peljala po Krasu in videla vsa tista od ognja ranjena drevesa. Samo še tihota, negibnost in njihovo trpljenje zaradi opeklin je prisotno in preplašena drevesa strmijo nemo v človeka. Ni človeške roke, ki bi počistila ožgano podrastje, ki lahko znova zagori in prizadene tem umirajočim drevesom novo trpljenje. Trava je pognala svojo zeleno odejo in kamen se je zbudil s solzami v očeh in si nadel naličje črnine. Samotna drevesa se šibijo pod težo neba in žalujejo za tehnkoglasnimi pevci, ki so zapustili gozd in izgorela gnezda. Gozd brez sočutja človeka, je kot otrok brez sočutja svoje matere. Kraške borovce, hraste in drugo drevje je opeklina temno obarvala in prizadejala muke, ki jih samo še hladni dež boža in hladi njihovo bolest.
LP Tatjana Malec
Drevesa vstajajo
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. september 2006 @ 23:07 CEST
Obenem pa je ena izmed številnih aktivnosti v tem dnevu tudi sajenje dreves, ki ga spodbuja ENO-Environment Online. ENO je globalna virtualna šola za trajnostni razvoj in okoljsko ozaveščenost. V to brezplačno virtualno šolsko okolje je vključenih približno 300 šol iz 90 držav sveta. Koordinira jo Pataluoto School iz finskega mesta Joensuu (http://eno.joensuu.fi/basics/briefly.htm). A ne gre samo za šole, v te aktivnosti se lahko vključi vsakdo:
»ENO dan sajenja dreves 2006
ENO program vas vabi na zanimiv dogodek, ki bo odprl novo šolsko leto 21. septembra 2006 na zanimiv način. Ob poldan bomo posadili drevesa na vsakem kotičku sveta. Lansko leto je preko dneva več kot 200 šol posadilo na tisoče dreves v 60 državah sveta.
Sajenje dreves je zelo pomembno za nas in naše potomce, kajti spominjajo nas na naravo in njeno varovanje, so tudi simbol mednarodnega sodelovanja in še pomembneje, 21. september je poznan kot mednarodni dan miru.
Vse šole in posamezniki so vabljeni k temu dogodku. Navodila, dodatne informacije in materiali za ta dogodek so dostopni na spletni strani ENO. Ko registrirate svoj dogodek (število dreves, vrste, fotografije itd.), lahko vsi vidijo vaš prispevek in se veselijo vaše družbe.« (http://info.edus.si/)
Kaj imata skupnega sajenje drevesa in mir? Veliko. Čisto okolje, trajnostni razvoj in ekološka ozaveščenost so še kako povezani s pravičnostjo in zaupanjem med ljudmi – to vse skupaj pa so pravi temelji miru.
Naj vsakdo po svojih močeh in na svoj način prispeva k temu dnevu. In da bi bilo takih dni 365.