13 RAZLOGOV PROTI GENSKI TEHNIKI

Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih organizmov. Za to imamo tehtne razloge:

1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji državljanov!
Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh hočejo, se v Evropski Uniji sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot 70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki Evropi želijo kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen. Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke, nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.

2.Patentiranje rastlin in živali je etično nesprejemljivo
Proizvodnja GSO posevkov je povezana s patentnimi pravicami. Etično gledano, gre pri tem za kulturne rastline, ki so kulturna dediščina vsega človeštva. Do teh naj bi imeli svoboden pristop vsi ljudje. Ne moremo dovoliti, da koncerni, kot se to na primer dogaja v Indiji, pridobijo ekskluzivno pravico do bazmati riža ker so patentirali njegov genetski zapis in morajo kmetje za pridelovanje svojih, stoletja sejanih sort plačevati visoke licenčnine, četudi so to rastlino ustvarili s setvijo in žlahtnenjem njihovi predniki.

3. Problema lakote v tretjem svetu agrarna genska tehnika ne bo rešila
Trditev, da bi se s pomočjo genske tehnike lakota v deželah v razvoju lahko rešila, nima nikakršne resne osnove. Problem lakote v tretjem svetu je v prvi liniji problem porazdelitve in pomanjkanja kupne moči. Deželam v razvoju bi pomagali več, če bi podprli njihovo trajnostno tradicionalno kmetijstvo. Za to so primerne ekološko prilagojene domače sorte: kmetje jih lahko sejejo brez plačevanja licenčnin in zanje umetna gnojila in zaščita s kemičnimi sredstvi niso potrebni. Drag semenski material gensko spremenjenih organizmov je manj primeren, ker ga je potrebno leto za letom kupovati in so posevki, da bi pridelek ustrezal pričakovanemu, vezani na draga umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin. Kot po vsem svetu razširjeno gibanje, vemo: pretežno majhnim kmečkim strukturam v deželah v razvoju omogoča eksistenco in hrano ter trajno ekonomsko varnost ekološko kmetovanje. Kulture z nizkimi zahtevami so bolj smiselne kot kulture z visokimi zahtevami.

4. Fauna in koristni insekti so ogroženi
Posevki gensko spremenjenih organizmov vplivajo na okolje negativno. Po podatkih državnega okoljskega instituta Nanjing na Kitajskem so na poljih z gensko spremenjenim bombažem našli bistveno manj koristnih insektov, število škodljivcev pa se je povečalo. Britanski znanstveniki so v doslej največji raziskavi posevkov gensko tehnično spremenjenih organizmov v svetu dokazali, da je fauna (med drugimi ptice in metulji) pri dveh od treh raziskanih kulturnih rastlinah (oljna repica, sladkorna pesa in koruza) zaradi posevkov gensko tehnično spremenjenih organizmov bistveno močneje prizadeta kot pri konvencionalni pridelavi. Tudi mnoge druge raziskave potrjujejo škodljiv vpliv na okolje.

5.Dolgoročnih raziskav o učinkih agrarne genske tehnike ni nihče delal
Alarmantno je, da nimamo nikakršnih dolgoročnih znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale, da gensko tehnično spremenjeni posevki in gensko spremenjena hrana okolju in človeku nista škodljiva. Take raziskave so potrebne. Raziskave v kmetijstvu prinašajo zanesljive rezultate šele po najmanj 10 letih. To velja tudi za raziskavo učinkov gensko spremenjenih organizmov na eko sistem in na človeka. Še vedno ne vemo, ali ne predstavlja uživanje gensko tehnično spremenjenih rastlin neposredne nevarnosti za človeško zdravje.
Kaže, da genska tehnika vpliva na presnovo. Celice jeter pri miših se pri krmi z gensko spremenjeno sojo spremenijo. Pri čebelah, ki so nabirale med v gensko spremenjeni ogrščici, se spremeni črevesna flora. Če izhajamo iz tega, da hrana ne nasiti samo zaradi zaužitih snovi, temveč vpliva tudi na človeško počutje in na njegov duhovni razvoj, moramo gensko manipulirana živila energično zavrniti. Gensko tehnični poseg v rastlino spremeni nehote tudi njeno obliko. Gensko spremenjen krompir spremeni obliko lista. Kako bo s človekom, ki takšen krompir uživa?

6.Enostranskost pri vprašanju koeksistence, ki je temelj odločanja v EU
Evropska komisija reducira v primeru genske tehnike etično, družbenopolitično, zdravstveno in ekološko vprašanje na izključno gospodarske razloge. Prednosti in nevarnosti nove tehnologije in možnosti lociranja take industrije je treba obravnavati ločeno, saj bodo posledice prizadele vso družbo. Delitev takih odločitve na strokovne gremije brez da se problem osvetli v celoti, je čisto nesprejemljiv. Na tak način problematike sploh ni mogoče zajeti podobno kot se ne morejo zajeti kompleksnost narave. Ocenjevanje rizika ostaja pri dosedanjem načinu obravnavanja nepopolno in tendenciozno.

7.Ekološko kmetijstvo je eksistencialno ogroženo – koeksistenca ni mogoča
Kmetje, ki delajo biološko-dinamično so zelo zaskrbljeni, da bo ta, več kot 80 let uspešen naraven način kmetovanja zaradi vsiljene koeksistence s posevki gensko spremenjenih organizmov eksistencionalno ogrožen. Kot kažejo izvedeniška mnenja moramo izhajati iz tega, da bo zaradi križanja prišlo do genske kontaminacije lastnih posevkov. To je povezano z multiplikatorskim učinkom. Predlagane varnostne razdalje niso zadostne. Niti čebele se ne pridržujejo od človeka predpisanih koridorjev niti se pri odprto cvetočih rastlinah lahko prepreči širjenje gensko spremenjenih rastlin z vetrom, in to na velike razdalje. Enkrat v naravo spuščena gensko spremenjena dedna substanca se ne more odpoklicati nazaj in je ni mogoče kontrolirati. Garancijska določila niso nikakršna tolažba.

8.Sorte iz laboratorijev so brez odnosa do narave in okolja
Biološko-dinamični žlahtnitelji vključujejo v svoje delo v nasprotju z gensko tehniko, součinkovanje okolja nekega organizma in ritmične vplive. Vprašati se moramo, ali bo izključno v laboratoriju narejeno gensko spremenjeno seme pozitivne interakcije s svojim okoljem lahko zgradilo, če je njegov nastanek ločen od naravnega okolja?

9.Ekološko kmetijstvo je inovativno in predstavlja kulturni faktor.
Genska tehnika trdi da je inovativna. S tem izpostavlja, da lahko ciljano spreminja lastnosti živih bitij in tako ustvarja nove sorte. To zveni moderno. Biologi, ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije vedo, da je horizontalni transfer genov med vrstami, kot ga genska tehnika na umeten način opravlja, mogoč le na nivoju bakterij. Višje življenje je postavilo med vrstami meje in doseglo razmnoževanje s spolnostjo, ki omogoča večjo diferenciacijo življenja.
Horizontalni transfer genov je korak nazaj v prejšnja stanja evolucije. Res inovativno je ekološko kmetijstvo, ki se kot odgovorno kmetijstvo odlikuje po pestrosti in kulturi in več soodločanja. To je pravi kulturni dosežek. Genska tehnika predstavlja kljub svojim biotehnološkim rafinesam kulturno obubožanje. Trg to tudi kaže: v eko kmetijstvu dela v Nemčiji 150.000 ljudi, Letno se za 5 do 7 % povečuje. V agrarni genski tehniki dela le 2000 ljudi.

10. Izguba pestrosti sort prinaša v kmetijstvo monotonijo
Posevki gensko spremenjenih organizmov vodijo v gensko enoličnost in s tem v gensko erozijo, izgubo pestrosti z monotonijo na velikih kmetijskih površinah. Ekološko kmetijstvo genetsko pestrost ohranja in neguje in ohranja s tem bogastvo kulturne krajine. Biološko-dinamično žlahtnjenje skrbi že desetletja za lokalno prilagojene sorte, se zavzema za ohranjanje sort na kmetijah in ponuja smiselno alternativo. Gensko tehnično spremenjeni organizmi predstavljajo uniformnost in osiromašenje.

11. Industrija genske tehnike za potrošnika ni transparentna
Zaradi občutka varnosti imamo potrebo, da svoje okolje razumemo. Proizvodnja bio živil je eno najbolje kontroliranih področij na svetu. Vsi postopki, vsi dodatki so širom sveta, v mnogih deželah predpisani, s strani FAO kodificirani in potrošniku razumljivi. Bio kmetije so odprte za potrošnika. Laboratoriji genske tehnike so za javnost tabu. Operacije v notranjosti celic so očem potrošnikov skrite. Reklame za gensko tehnične proizvode, ki tako nastajajo uporabljajo slike in izjave, ki zavajajo. To ne gradi zaupanja saj posledic agrarne genske tehnike še nihče ne pozna.

12. Za Evropo kot gospodarsko razvito področje ni primerna
Če bo industrijska biotehnologija, ki predstavlja pravzaprav mero racionalizacije, v kmetijstvu in živilski stroki ustvarila nova delovna mesta je vprašljivo. Agrarna genska tehnika spodbuja uniformne, industrijske strukture, ki v tendenci ogrožajo srednje velike proizvajalce, predelovalce in trgovino. Več delovnih mest bo izgubljenih kot bi jih industrija genske tehnike ustvarila.

13. Demeter – uspešna kmetijska praksa kot alternativa genski tehniki
Z biološko-dinamičnim kmetijstvom postavljamo nasproti genski tehniki model, ki je v praksi preizkušen. V veliki meri zaprt organizem kmetije je vzgled tudi za ekološko kmetijstvo. Biološko-dinamične kmetije uresničujejo optimalno prilagajanje naravnih možnosti in specifičen razvoj kmetije prav zaradi individualnega kulturnega prispevka.

Kot je v 20 letnem primerjalnem poskusu dokazano, se uspeh biološko-dinamičnega gospodarjenja izraža razen v visoki kvaliteti proizvedenih živil (obstojnost, okus, zrelost) med drugim v povečani plodnosti tal in pestrosti rastlin. V nasprotju z gensko tehniko se za model biološko-dinamičnega gospodarjenja ne mora plačevati licenčnin in se nihče ne podaja v stalno odvisnost kupovanja semen in strupov. Metoda je na razpolago vsakomur, ki se jo je pripravljen naučiti.

Raziskovalni center za biološko-dinamično gospodarjenje, D-64295 Darmstadt www.Forschungsring.de

Spremljajte spletne strani Društva AJDA Vrzdenec: www.ajda-vrzdenec.si