Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060829004408706




Podnebne spremembe vzrok (pre)zgodnjih pomladi

torek, 29. avgust 2006 @ 00:44 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Obsežna vseevropska študija je dokazala, da so za prezgodnji prihod pomladi krive podnebne spremembe. Znanstveniki iz 17 držav so ugotovili, da se pomlad danes začenja od šest do osem dni prej kot pred tridesetimi leti. Na območjih, za katera je značilen porast temperatur (Španija), pa se pomlad začenja celo dva tedna prej.

Odkritja temeljijo na tako imenovani največji svetovni študiji sprememb ponavljajočih se naravnih pojavov, kot je na primer brstenje dreves ali cvetenje rož. Raziskovalci so pri tem še odkrili, da jesen nastopi v povprečju tri dni kasneje kot smo bili vajeni v preteklosti. Študija, ki so jo objavili v reviji Global Change Biology, je tako podala neizpodbitni dokaz, da spremembe podnebja vplivajo na nastop posameznih letnih časov.

Eden izmed vodilnih raziskovalcev, Tom Sparks iz britanskega Centra za ekologijo in hidrologijo, je dejal, da so odkritja jasno pokazala krivca teh sprememb. »Študija sama tega ni pokazala, vendar so si strokovnjaki že kar nekaj časa enotni, da je krivec za globalno segrevanje človek,« je povedal. Obstaja pa neposredna povezava med rastočimi temperaturami in spremembami v rastlinju ter vedenju živali, je dodal Sparks: »Raziskali smo skoraj celotno območje Evrope in skušali ugotoviti, če vplivi obstajajo. Odgovor je bil več kot očiten.«

Skupina znanstvenikov je pregledala 125.000 študij 542 rastlinskih in 19 živalskih vrst v 21 evropskih državah med leti od 1971 do 2000. Rezultati so pokazali, da so v 78 odstotkih drevesa pognala liste prej kot običajno, prav tako so prej zacvetele rože in sadje dozorelo. Le v signifikantnih treh odstotkih se je to zgodilo z zamudo.

Divji kostanj, ki ga je moč najti po vsej Evropi, je še posebej dober pokazatelj, je povedal Sparks. Upa, da bodo odkritja sedaj pozornost usmerila na možne posledice spremenjenega vedenja rastlin in živali. »So vrste, ki so odvisne ena od druge in spremembe bi lahko privedle do sesutja prehranjevalne verige. Na primer, gosenice se hranijo na hrastih. Gosenice pojedo ptiči. Če te vrste niso usklajene, lahko nastopijo težave za enega ali več udeležencev v tej prehranjevalni verigi,« je opozoril Sparks.
www.dnevnik.si

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20060829004408706







Domov
Powered By GeekLog