K sodelovanju vabimo vse, ki bi želeli, da tudi njihova občina postane območje brez gensko spremenjenih organizmov.
Če ste društvo, posameznik, podjetje…, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja v vaši neposredni okolici, se nam pridružite!

Kako? Preprosto! Obrnite se neposredno na svojega župana in mu predlagajte, da občinski svet sprejme izjavo o območju brez GSO. Lahko pa se obrnete tudi na občinske svetnike. Pri tem si pomagajte z gradivom, ki ga najdete na naši spletni strani: www.itr.si

Udeleženci Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah so danes v Bruslju le dosegli dogovor o znanstvenem poročilu o posledicah segrevanja ozračja. Po prvotnem nasprotovanju ZDA, Kitajske in Savdske Arabije delu poročila naj bi po maratonskem zasedanju le dosegli kompromis. Mednarodna skupina bo poročilo predvidoma potrdila popoldne, pozneje pa naj bi jo predstavili tudi javnosti.

Sporen za ZDA, Kitajsko in Savdsko Arabijo naj bi bil del poročila, ki se nanaša na "vsebino, namenjeno oblikovalcem politik", o že poznanih vplivih klimatskih sprememb in napovedih, kakšni bodo njihovi vplivi v 21. stoletju. Delegati omenjenih držav so nasprotovali delom poročila, ki vključujejo ostra opozorila pred posledicami teh vplivov.

Nekatera podnebna območja lahko povsem zginejo z Zemlje, razvijejo pa se lahko nova, je pokazala raziskava skupine znanstvenikov z univerze v Wisconsinu. To bi ogrozilo nekatere rastlinske in živalske vrste, drugim pa dalo možnost za razvoj. Raziskovalci pod vodstvom profesorja geografije Johna W. Williamsa so pri ugotavljanju, kako bodo podnebne spremembe oziroma segrevanje Zemlje vplivale na podnebna območja po svetu, uporabili računalniški model. Na udaru bodo tropska območja, so ugotovili, predvsem deževni gozdovi ob Amazonki in v Indoneziji, kar je presenetljivo, ker se vreme tam zelo malo spreminja.

Študija, ki jo je skupina britanskih znanstvenikov objavila v danes, kaže, da globalno segrevanje dviguje povprečno temperaturo na Marsu štirikrat hitreje kot na Zemlji. Razlike je le v tem, da ga ne povzroča človek. Običajna temperatura na Marsu je od -87 do -5 stopinj Celzija, odvisno od letnega časa in lokacije. Znanstveniki so dolgo opazovali povezavo med nihanjem temperature in izpostavljenostjo površine sončni svetlobi. Ugotovili so, da se ključ skriva v – prahu. Rdečkasti prah, ki prekriva Mars, deluje kot neke vrste izolator: sončne žarke odbija nazaj v vesolju. Ko ga viharji, ki so na Marsu pogosti, razpihajo, površina izgubi svoje „odbojne“ sposobnosti in se začne segrevati.

Obnovljivi energetski viri pokrivajo 50 procentov vse potrebe po energiji, količine izpustnih plinov so se znižale za 50 procentov, jedrske elektrarne in premogovniki so zgodovina. Vse to lahko postane resničnost do leta 2050, če verjamemu scenariju »Energy (R)evolutin-a«. »Energy Revolution« ima dva glavna cilja: prvič, bolj učinkovita izraba energije in drugič vseobsegajoči prehod na obnovljive energetske vire. Prvi in zelo pomemben korak, ki ga je potrebno izvesti je, da svetovne vlade znižajo subvencije za fosilne in atomske vire energije.

Vir: http://www.umweltschutz-news.de/"

Medtem ko Američani točijo bio-bencin, zmanjkuje Mehičanom koruze, ki je postala drago živilo, katerega si revni del prebivalstva počasi ne more več privoščiti. V ZDA je požel bio-bencin velik uspeh. Medtem ko so eni samo preklopili na drugo gorivo, Mehičanom primanjkuje koruze, ki je že od nekdaj njihovo osnovno živilo. Posledica so višje cene koruze. Torej koruza sedaj ni le osnovna sestavina mehiških tortilj, ampak je postala tudi material za etanol.

Zaradi velikega povpraševanja v ZDA, je cena koruze na internacionalnih surovinskih trgih dosegla najvišjo cenovno stopnjo v zadnjih desetih letih. Neprevidljiva nihanja na tržišču fosilnih surovin so povzročila usmerjenost v obnovljive vire energije. To pomeni, da gre koruzni pridelek v tisto naročje, kjer je denar. V Mehiki se je v roku nekaj tednov podvojila cena tortilje od 40 na 75 Euro-centov na kilogram. „Če pogledam v svojo denarnico ne vem, kako bi naj tisto, kar najdem noter, zadostovalo do naslednjega tedna,“ se pritužuje Maria Teresa Dominguez, potem ko se je vrnila s tržnice v Mexicu.

Dan po tem, ko je s podpisom za transbalkanski naftovod med Konstanco in Trstom, nas prelestni minister v zameno za častno funkcijo plinskega foruma, »prodal« Primorsko, se ne morem otresti asociacij na zgodovinsko preteklost... Če nas ni iztrebil fašizem, nas bo sedaj globalni kapital s popolno degradacijo Tržaškega zaliva (s površino 548 km2, povprečno globino 16,4 m) in/ali njegovega zaledja... Zanje postaja to skrajno ekološko občutljivo območje zgolj energetski terminal za napajanje srca Evrope... Kdo je vedno številčnejša populacija v nekdaj najpomembnejši luki avstro-ogrske monarhije, kjer je stoletja nazaj živelo več Slovencev kot v Ljubljani, pa ni potrebno omenjati...

Kaj je dandanes vrednota povprečnim Kitajcem, pa ne le njim, spet ne bi izgubljali besed... Varovanje okolja zagotovo ni na prvem mestu... Tokrat nas je mati Evropa dokončno postavila v kot... Naftovod bodo zgradili tako ali drugače: ali z degradacijo Podgrajskega podolja, te naše močno zakrasele pokrajine in s temo ogrozili kraški vodonosnik, ki predstavlja vir oskrbe s pitno vodo nekaj manj kot 5 % slovenskim državljanom, ki prebivajo v Koprskem primorju in njegovem zaledju, če odmislimo turiste v poletnih mesecih in ostalih delih leta… Ali pa bodo naftovod gradili po morju! (Kaj bo to pomenilo za istrska letovišča, se očitno nihče ne vpraša… Torej mi ni potrebno omenjati, da že neugodne vremenske spremembe povzročajo v Tržaškem zalivu in vzdolž Istre nadležno cvetenje morje, kaj bo šele ob gradnji naftovoda, ko se bo ob »mehanizacijskih posegih« dvigoval mulj iz plitvega morja…)

22. aprila nam pomagajte očistiti naravo, ulice, parke in sprehajalne poti

Dragi bralci, tudi letos bomo Pozitivke skupaj z stranjo Svet-je-lep in ostalimi, predvsem ekološkimi nevladnimi organizacijami, organizirali že tretjo tradicionalno akcijo "Vsak po svojo vrečo smeti", ki je nastala zaradi tega, ker smo na sprehodih po naši čudoviti naravi in sicer prelepih mestih, opazili precej smeti in se odločili, da nekaj za čistejše okolje lahko naredimo skupaj.

Ker bi radi po vseh regijah očistili določene bolj izpostavljene ulice, parke ter sprehajalne poti, vabimo koordinatorje, ki bi nam pomagali organizirati akcijo po različnih delih Slovenije, da nam pišete na soncna@pozitivke.net in se nam pridružijo.

Uredništvo

Agencija RS za okolje bo po 31. oktobru letos, ko poteče veljavnost obratovalnega dovoljenja za odlagališče nevarnih odpadkov Metava, začela s postopkom zapiranja odlagališča, so predstavniki ministrstva za okolje in prostor krajanom zaselka Metava v bližini Maribora zagotovili na sestanku, ki je bil v Ljubljani. Krajani so ministrstvo že večkrat opozorili, da naj bi se nevarni odpadki odlagali nepravilno in nestrokovno. Predstavniki ministrstva so na sestanku pojasnili, da ima odlagališče, ki deluje od leta 1984, za obratovanje okoljevarstveno dovoljenje in potrjen program prilagoditve.

Z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki  velja do 31. oktobra letos, je opredeljeno obratovanje odlagališča in vrste nevarnih odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati. Na podlagi številnih pritožb krajanov Metave pa je ministrstvo že pred časom od upravljalca odlagališča, Javnega podjetja Snaga iz Maribora, zahtevalo, naj z odpadki ravna strokovno ter odpravi pomanjkljivosti in nedoslednosti pri odlaganju odpadkov, ki jih navajajo krajani. Upravljalec odlagališča mora izvajati monitoring onesnaženja podtalnice in zraka skladno s predpisi in okoljevarstvenim dovoljenjem.

Višanje temperatur in spremembe podnebja bi lahko povzročilo še večjo lakoto v Afriki in do leta 2030 povsem stopilo vse ledenike v Himalaji, je zapisano v delovnem poročilu Združenih narodov.Združeni narodi še opozarjajo, da bodo verjetno najbolj na udaru najrevnejše države, napovedujejo pa še več vročinskih udarov v državah kot so ZDA in pa odmiranje koralnih grebenov, vključno z največjim pred obalo Avstralije.

Bangladeš čaka potop

„Govorimo o potencialno katastrofalnih posledicah,“ je povedal Achim Steiner, vodja okoljskega programa pri ZN. „Povišanje morske gladine zaradi taljenja ledu za samo pol metra bi nekatere otoke in države kot je Bangladeš dobesedno izbrisalo.“

Spoštovani,

Društvo Rumlkukl se je odločilo za izvedbo ekološkega projekta ZASADIMO 100 DREVES, zaradi dejstva, da se v Rušah na področju naravo varstva že nekaj časa nič ne dogaja. Ekološke organizacije ne delujejo več, gradnja infrastrukture in drugih objektov pa izredno hitro napreduje. S tem projektom želimo materi zemlji pomagati vsaj malo bolj zadihati in upamo, da bomo pri tem tudi uspeli. Najprej bomo s pomočjo občine Ruše poiskali primeren prostor za zasaditev dreves in pričeli z zbiranjem denarja za projekt.

Za pomoč pri izvedbi projekta bomo prosili občino Ruše in Režijski obrat občine Ruše za strokovno svetovanje. Obrnili se bomo na vse občinske funkcionarje (občinska uprava, občinski svet, odbori), podjetja, ki delujejo v občini Ruše in nevladne organizacije, ki bi želele pri projektu sodelovati. Projekt se bo zaključil z saditvijo dreves na DAN ZEMLJE 22.4.2007, kjer bi slavnostno odprli pogozden del, ki bo opremljen z tablo na kateri bodo vsi podatki in sponzorji projekta.

Glavni namen tega pisanja je predlog za pomladno marčevsko delovno soboto, s katero bi osnovne šole "prinesle noter" med praznični prvomajski delovni dan. Preživeli naj bi ga skupaj mladina, učitelji, starši in tiste organizacije, ki že imajo utečene izkušnje na področju urejanja okolja in soseščin v katerih živimo in se gibljemo. Prvenstveni namen je urejeno okolje kateremu sledi prepoznavno soseščine ter varne povezave. Da bi lažje razumeli zgornji predlog, ga v nadaljevanju podrobneje pojasnjujem na letošnjem primeru: Kljub nič kaj optimističnim napovedim, ki so obetale deževno soboto (31.3.), smo imeli spet srečo z vremenom in tako preživeli čudovit dan, občasno tudi s soncem obsijan, v prijetni družbi na barju ter pozneje skoraj v vseh gasilskih domovih, kjer se je druženje nadaljevalo ob sendvičih, krofih in marsikje tudi z golažem.

V Vnanjih Goricah, na Gulcu pa so starši generalno počistili tudi cerkev Svete Trojice. Vse to je bilo najlepše izhodišče za prav tako lep večer v Borovnici. Na skupni prireditvi sem poudaril, da je bil včerajšnji dan zame najlepše darilo v spomin na 30 letnico odpravljanja prvega velikega krajevnega odlagališča v Predalah, kar je bilo povod za moje javno delovanje v župniji in lokalni samoupravi. Na mestu nekdanjega smetišča je namreč, navkljub takratnemu uradnemu ne planiranju od leta1976 dalje otroško igrišče, ki je v zadnjih 12 letih tudi kraj organizacije tekaških in kolesarskih tekmovanj  državnega in mednarodnega značaja. Od takrat dalje je običaj, da organiziramo čistilne akcije spomladi in jeseni. O vsaki pa bo lahko napisal tudi zanimive anekdote. Tako si bo letošnjo akcijo za vedno zapomnil tudi srednji sin Toni, ki se je naučil voziti z  traktorjem medtem, ko smo v pripeto prikolico pobirali smeti.

Svet in Evropski parlament sta v torek dosegla dogovor o LIFE+, novemu finančnem instrumentu Evropske unije za okolje, so sporočili v Bruslju. EU naj bi tako v obdobju 2007-2013 za razne okoljske projekte namenila skoraj 1,9 milijarde evrov, od tega večino v obliki projektnih sredstev. Dogovor je že pozdravil evropski komisar za okolje Stavros Dimas in LIFE+ označil za ključen instrument unije na področju varstva okolja. "Toplo se zahvaljujem tako Svetu kot parlamentu, da sta se potrudila in hitro prisla do kompromisa o tem ključnem instrumentu unije na področju varstva okolja. Za okolje bo in mora biti precej sredstev namenjenih tudi v okviru strukturnih skladov, okvirnega programa za raziskave in drugih instrumentov, a pomen LIFE+ je nesporen," je ob tej priložnosti dejal Dimas.

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema. Predstavlja tanko plast in človek lahko s svojim delovanjem usodno spremeni njeno molekularno strukturo. Dejansko smo že povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

Najvidnejši dokaz za segrevanje ozračja je naglo zmanjševanje ledenikov po vsem svetu. Tudi naš Triglavski ledenik je praktično blizu izginotja. Posledično prihaja do segrevanja morja, ki povzroča vse ekstremnejše nevihte, orkane, tajfune in po drugi strani vse hujše suše.

WWF  je z zadovoljstvom pozdravila sporazum južnoazijskih držav, Indonezije in Bruneje, da zaščitijo deževne gozdove Bornea. To je pomemben korak k obvarovanju številnih živalskih vrst. Znotraj tretjega največjega otoka naj bi nastala 220.000 kvadratnih metrov velika zaščitena površina. Poleg tega, da je Borneo domovina številnih pred izumrtjem ogroženih orangutanov, slonov in nosorogov, odkrijejo raziskovalci vsak mesec povprečno tri nove živalske vrste. Na Borneu izgine letno 13.000 kvadratnih metrov deževnega gozda.

WWF je sedaj dobrega upanja, da se bo uničenje ustavilo. Palmove plantaže, požari in zakonita oziroma nezakonita sečnja so vzrok izginjanju deževnega gozda. Vsakih 20 sekund izgine ena gozdna površina v velikosti nogometnega igrišča. »Srce Bornea« ščiti med drugim tudi, da so planote, ki mejijo na Indonezijo, Malezijo in Brunejo, preskrbljene z vodo, pojasnjuje izvedenec za tropske gozdove Markus Radday, WWF-ovec v Nemčiji, kajti na področju deževnega gozda se nahaja 14-20 izvirov največjih otoških rek, kar naj tudi tako ostane.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je danes predsednika vlade Janeza Janšo pozvala, da naj pri letošnjem nakupu vozil v skupni vrednosti skoraj 19 milijonov evrov kot odločilni kriterij za nabavo določi energetsko učinkovitost vozil. To naročilo vlada lahko izkoristi kot zgleden primer zelenega javnega naročila, s katerim bi pokazala, da nedavno sprejeto zavezo EU za zmanjševanje emisij CO2 Slovenija jemlje resno. Podnebne spremembe postajajo ena najpomembnejših družbenih, okoljskih in ekonomskih problematik na svetovni ravni, saj znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Za uresničevanje nedavne zaveze Sveta EU za 20 do 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020, ki jo je podprla tudi Slovenija, je potrebno odločno in pravočasno ukrepanje.

Okoli 95 odstotkov vseh jagod v Španiji se vzgaja na površini 5000 hektarjev v okolici nacionalnega parka Donana, ki je uvrščen v seznam svetovne dediščine. Vzgoja jagod, ki se napajajo iz arteških vodnjakov, je prepolovila priliv sladke vode na to področje iz reke LaRocina, ki je med najbogatejšimi vodnimi viri v EU in ga izsušuje.

Pri vzgoji jagod se ustvarja 4500 ton plastičnega odpada na leto, uporablja pa se tudi pesticidi, ki so prepovedani v EU in sicer 180 ton metilnega bromida na leto, trdi WWF. Več kot polovica ( 185.000ton) letne proizvodnje, ki znaša 330.000 ton španskih jagod – podatki so iz leta 2002 -  je namenjena izvozu. WWF je pozval kupce španskih jagod, da ne kupujejo teh jagod, saj s tem podpirajo uničevanje okolja  na Iberskem polotoku.

Prihaja kava iz naših skodelic iz zakonite ali nezakonite pridelave? Okoljevarstvena organizacija WWF je objavila študijo, ki je obsegala raziskavo o nezakoniti pridelavi kave v Bukit Barisan Selatan-u, v nacionalnem parku na indonezijskem otoku Sumatri. »Cena je za tigre, slone in nosoroge enostavno previsoka: lahko se zgodi, da bodo te vrste v nekaj manj kot desetih letih izumrle, če se ne ustavi nezakonito obdelovanje zemlje znotraj nacioanlnega parka,« pravi Claudia Kitschke, WWF-ovska izvedenka za zaščito živalskih vrst.

Indonezija je druga največja izvoznica kavne vrste Robusta, ki se pogosto znajde v instant kavah, kot tudi v navadnih kavah, ki jih ponujajo trgovine. Raziskave WWF-ja so pokazale, da kmetje v nacionalnem parku pridelujejo kavo na več kot 45.000 hektarjih površine. Letni pridelek, ki znaša 19.600 ton kave, pomešajo z zakonito pridelano kavo okolice.

Britanski geološki urad (BGS) je začel z novim projektom globalnih razsežnosti, katerega osnovni namen je združiti obstoječe znanje geologije in ga predstaviti javnosti na spletnem portalu. V projektu, poimenovanem OneGeology, so k sodelovanju povabili znanstvenike iz več kot 55 držav. Pri GBS upajo, da bodo lahko na spletnem portalu ponudili iskanje podatkov o kamninah za vso Zemljo v merilu 1:1.000.000. Čeprav za nekatere dele zemeljske oble ni smotrno pričakovati, da bodo v takšnem merilu, tudi zaradi navzkrižnih interesov različnih skupin, upajo vsaj na merilo 1:5.000.000. Portal bo predstavljal informacije na podoben način, kot jih predstavlja Google Earth. Deloval bo na porazdeljenem modelu - nacionalni geološki uradi bodo obdržali svoje podatke, vendar bodo dovolili povpraševanje po njih prek portala.

Spletna stran Global Warming Facts vsebuje seznam 50 stvari, ki jih lahko naredite za to, da pomagate zmanjšati globalno segrevanje. Večina od njih je brezplačna, nekatere pa potrebujejo manjšo investicijo, vendar dolgoročno vrnejo veliko več.

Tukaj je kratek izbor:

1. Zamenjajte navadne žarnice z varčnimi in na leto prihranite ozračju 130 kilogramov ogljikovega dioksida.
2. Malce pomanjšajte gretje pozimi in nekoliko zmanjšajte hlajenje poleti.
3. Kupujte energijsko učinkovitejše gospodinjske aparate – A kategorije.
4. Ne puščajte naprav v »pripravljenosti« (stand-by); TV, ki je v stanju pripravljenosti 21 ur na dan potroši kar 40 odstotkov energije, ki bi jo, če bi bil cel čas prižgan.
5. Zaprite kuhinjske lonce pri kuhanju.
6. Pomivalne in pralne stroje poženite samo, ko so popolnoma polni.
7. Tuširajte se in ne kopajte v kopeli, s kopanjem namreč potrošite kar 4-krat več energije.
8. Z recikliranjem polovice smeti iz gospodinjstva boste prihranili atmosferi tono ogljikovega dioksida na leto.
9. Za nakupe uporabljajte trajne vrečke.
10. Posadite drevo …

Vir: enaa.com

Slovenija je v povprečju izredno bogata z vodo, kljub temu pa je tudi v Sloveniji mogoče govoriti o problemu pomanjkanja vode tako s fizičnega kot sistemskega vidika. "Več kot 180.000 prebivalcev Slovenije ni v sistemu javne oskrbe z vodo in so na en ali drug način prikrajšani in čutijo pomanjkanje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Zlatko Mikulič iz Agencije RS za okolje (ARSO). V Sloveniji, ki je po količini vode na prebivalca med prvimi 20 državami na svetu, je po statističnih podatkih več kot 7000 prebivalcev brez oskrbe, torej nimajo vode v hiši, okoli 30.000 prebivalcev se oskrbuje s kapnico, kar je lahko vprašljivo tako z vidika količine kot ustreznosti, več kot 150.000 ljudi pa se oskrbuje iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom, zato je tam vprašljiva kakovost, je povedal Mikulič.

Vhod v jamo Rudnika (urana) Žirovski Vrh je zabetoniran, nepredušno zaprti so vsi jaški, pod zemljo pa se vije 40 kilometrov rovov, do koder ne more seči niti zrak.Del odlagališča Jazbec je že lepo ozelenel, za odlagališče Boršt bodo v teh dneh s SCT podpisali pogodbo o gradbenih delih ureditve. Zapiranje rudnika bo državo stalo skoraj 30 milijonov evrov, dela morajo biti končana do leta 2010.

"Tudi te pisarne niso več naše in smo občinski najemniki. V podjetju je zaposlenih še 16 ljudi. Čakamo na soglasje Uprave za jedrsko varnost za začetek del na jalovišču Boršt. Denar za zapiranje je v državnem proračunu zagotovljen, tako da zdaj vse poteka po načrtih," je povedal direktor rudnika v zapiranju Franc Avberšek. Država se je za zapiranje rudnika odločila v začetku 90. let prejšnjega stoletja; takrat je bila cena uranove rude 6 dolarjev za libro, danes je že več kot 65 dolarjev in ekonomsko računanje pokaže, da bi bilo rudo za potrebe jedrske elektrarno skoraj upravičeno izkoriščati še naprej.

Posvet Eko Centri - Predstavitev trajnostne gradnje skozi prepletanje tradicionalnih pristopov in sodobnih tehnologij

Alternativa ni le abstrakten koncept. Ekološka gradnja je realna možnost za zmanjšanje vpliva človeka na podnebne spremembe. Omogoča jo spretno kombiniranje sodobnih tehnologij in tradicionalnih pristopov.