Jonathon Porritt predsednik Sustainable Development Commission trdi, da če ne bomo spremenili potrošniških navad, bomo uničili Zemljo. Porritt je mnenja, da t.i. »etično nakupovanje«, kot je kupovanje ekoloških izdelkov, ni zadosti.

»Mislim, da je kapitalizem nesposoben, da bi ekonomsko zadovoljil  še več ljudi na svetu, kajti nakupovalni nivo že spodkopava podporne sisteme življenja, od katerih smo odvisni», je povedal Porritt. Premisliti moramo o osnovnih kapitalističnih premisah, da bomo za vedno prebskrbljeni z dobrinami, je še dodal.

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj predstavilo operativni program upravljanja območij Natura 2000, s katerim določajo varstvene cilje in ukrepe za njihovo dosego na posameznih varovanih območjih omrežja Nature. Več kot 500 strani gradiva bo v javni obravnavi do konca maja, po načrtih ministrstva pa naj bi končno različico sprejeli do poletja.

Slovenija je z vstopom v EU dobila obsežno omrežje Nature 2000, ki obsega skoraj 36 odstotkov ozemlja, eden od osnovnih namenov omrežja pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ta je po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika v Sloveniji še vedno zelo pestra, saj ima v EU bolj raznovrstno živalstvo in rastlinstvo le še Slovaška.

Približno pet let sem že pozorna na dogodke, ki so povezan s samomori živali. V časopisih in po televiziji je bilo objavljenih že kar velik prispevkov, ki govorijo o skrivnostnem nasedanju kitov. Ker so ti dogodki že kar mal preveč pogosti, sem začela razmišljati, da ne more biti vse to le posledica slabe orientacije. Na obnašanje živali lahko vpliva velika onesnaženost in stvari, ki lahko povzročjo določene mutacije.

Toda, ni nam treba bit pozorni samo na dogajanja po svetu. Veliko tega se da opaziti te samomorilnosti se da opaziti tudi v Sloveniji. Čisto praktično. Na cesti lahko opazite, če ste le malo pozornejši, ogromno število povoženih živali. Povoženi psi in mačke so normala, saj le-ti ne morejo pobegniti vzorcem človeškega obnašanja. Ljudje pa smo nepazljivi, raztreseni in nagnjeni k obupu. Na cesti je vse več povoženih divjih živali, ter tudi ptic, kar je najbolj nenavadno. To je moč opaziti v vseh letnih časih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Evropski komisiji poslalo dopolnjen osnutek programa razvoja podeželja RS 2007-2013. V programu so upoštevali pripombe komisije, uskladili pa so ga tudi s ključnima partnerjema, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in Sindikatom kmetov Slovenije, so sporočili z ministrstva.

Rešitve bodo, kot poudarjajo na ministrstvu, upravičencem omogočile lažji dostop do ukrepov. Dokument je bilo treba spremeniti zaradi pripomb Evropske komisije, ki jih je ta Sloveniji posredovala v začetku aprila.

Evropska komisija je ta teden objavila zemljevid Evropske unije, ki kaze obseg onesnaženosti v državah članicah EU s hranili. Ta so pomembna za rast in gojenje rastlin in živali, v zemljo pa prihajajo z gnojili in drugimi kmetijskimi kemikalijami.

Največja onesnaženost s hranili je prisotna na Nizozemskem, Danskem, Irskem, v Belgiji, Franciji in Italiji, so ob tem sporočili iz Evropske komisije. Na Nizozemskem tako v kmetijstvu porabijo 200 kilogramov hranil na hektar, medtem ko v Italiji količina hranil ne presega 40 kilogramov na hektar. Znatne razlike se pojavljajo tudi znotraj samih držav.

Avstralske koale se soočajo z dokaj negotovo prihodnostjo. Zaradi spreminjanja svojega naravnega okolja, ki je močno okrnjeno zaradi suš in požarov, ki so posledica globalnega segrevanja, se je vrsta znašla v nevarnosti pred izumrtjem.

Koale se prehranjujejo izključno z listjem evkaliptusa. Sicer obstaja več kot 700 vrst evkaliptusov, a so koale precej izbirčna vrsta in se prehranjujejo z le nekaterimi izmed njih. Alistair Melzer, ekolog z univerze Queensland, ki koale proučuje že skoraj dve desetletji, je povedal, da bodo, ko bodo iz gozdov izginili evkaliptusi, izumrle tudi koale. Tako se po njegovem mnenju celotna avstralska populacija koal nahaja v nevarnosti.

Produkcija in raznolikost kulturnih rastlin je zaradi pomanjkanja živali, ki ji oprašujejo, ogrožena, kajti več kot tretjina rastlin je odvisna od žuželk, kot so divje čebele. Z uničevanjem naravnega življenjskega prostora in intenzivnega poljedelstva se tem živalim odvzema osnovni življenjski prostor.

Do sedaj so bile poznane le grobe cenitve o tem, koliko kulturnih rastlin je odvisno od oprašitve. Glede na raziskave je 87 od 115 rastlin odvisnih predvsem od čebel in čmrljev. To zajema torej 35 procentov celotne produkcije kulturnih rastlin. Opraševanje pripomore pri večini rastlin k povišanju produkcije od 5 do 50 procentov.

Varčevati je mogoče že pri svetilih. Če uporabimo na primer 11-vatno varčno sijalko namesto navadne 60-vatne žarnice, je to pri isti svetlobi 49 vatov moči manj; doma, v gospodinjstvu, žarnica gori povprečno okoli 1000 ur letno. In tako že z eno samo varčno žarnico prihranimo okoli 49 kilovatnih ur na leto.

Ekonomist in strojni inženir, specialist za elektrarne, Dieter Seifried iz Freiburga, je bil najprej kakih 17 let zaposlen v Ekološkem inštitutu (Öko-Institut) Freiburg, potem pa si je zaželel delati kaj bolj praktičnega. Začel je s šolo v Freiburgu, v katerem živi, ustanovil podjetje ECO-Watt, se resno lotil dela in uspehi niso izostali.

Zaradi cvetenja morskih alg, ki proizvaja strupene kisline, je zbolelo in poginilo na stotine kalifornijskih ptic. Kislino proizvaja cvetenje mikroskopsko majhnih alg. Ptice in morski sesalci jih zaužijejo z morsko hrano, v glavnem z ribami in lupinarji, ki se prehranjujejo z algami.

Populacija alg se sicer vsako leto povečuje, vendar letos alge cvetijo precej bolj zgodaj kot običajno, so agresivnejše in bolj strupene kot v preteklih letih. Dnevno na obale San Diega in San Francisca naplavi poginule ptice in ostale morske živali. Do sedaj so živinozdravniki zaradi zastrupitve morali nuditi pomoč že štirinajstim morskim levom, izmed katerih jih je sedem poginilo.

Zadeva : zasipanje polojev v Ankaranu ob školjčni sipini

Že lani smo obvestili ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika, da se poloji zasipajo,

Vendar niso zasipanja preprečili, danes sem bil v Ankaranu in videl, da se poloji masovno zasipajo ( poglejte slike ).

Države južnega Pacifika so se odločile za prepoved delovanja ribiških ladij, ki po dnu oceana vlečejo težke ribiške mreže, ki za seboj pustijo bore malo življenja. Sporazum omejuje ribolov z vlečnimi mrežami na dnu oceana, za kar strokovnjaki menijo, da uničuje koralne grebene in povzroča nastajanje blatnih oblakov, ki dušijo morsko življenje.

S pomočjo opazovalcev in računalniških nadzornih sistemov nameravajo države zagotoviti, da se ribiške ladje ogroženim ekosistemom ne bodo približale na več kot pet navtičnih milj. Južni Pacifik danes predstavlja še zadnje pristno globokomorsko okolje, ki se razteza od ekvatorja do Antarktike in od Avstralije do zahodne obale Južne Amerike.

Tako kot drugje po svetu smo tudi v Sloveniji v zadnjih letih priča posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu.

Zadnja leta so v Sloveniji rekordno topla, zelo zaskrbljujoč pa je trend zadnjih osmih mesecev, ki so vsi močno pretopli, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je problem podnebnih sprememb bolj večplasten, kot si mnogi predstavljajo. Da so v Sloveniji zadnja leta rekordno topla, kaže podatek, da je deset najtoplejših let po letu 1850 bilo med leti 1992 in 2006. Zelo verjetno je, da bo tudi letošnje leto med najtoplejšimi doslej, ocenjuje klimatologinja.

Preprosto dejanje, kot je sajenje dreves, pomeni ljudem različno: lahko je simbol novega rojstva, naravna oblika umetnosti, še eno opravilo okrog hiše, drugim je to vir zaslužka. Ampak otroku to preprosto dejanje pomeni edinstveno priliko, to je skrb za nekoga v naravi, ki ga bo prerasel in verjetno obstajal, ko njega že ne bo več.

To je zelo pomembno sporočilo otrokom o njihovi vlogi pri varovanju planeta in naše celotne civilizacije. To ni samo velika priložnost za starše in stare starše, da preživijo kvaliteten čas s svojimi otroki in vnuki, na ta način se ponudi tudi priložnost, da se z njimi pogovorimo o potrebi po čistem zraku, čistem okolju in dejstvu, da drevesa pomagajo skladiščiti ogljikov dioskid in s tem pripomorejo k počasnejšemu segrevanju ozračja.

Ameriška multinacionalni koncern Coca-Cola porabi za proizvajanje te sladke pijače velike količine pitne vode – in je zaradi tega vse pogosteje pod pritiskom držav, ki jim vode primanjkuje. Njihovi PR-ovci so sedaj ubrali novo taktiko, ki bi demonstrirala njihovo ozaveščenost gled vodne porabe.

Ste vedeli, da je za en liter kokakole potrebnih 2,6 litrov vode. Te statistične podatke je predstavila njihova kampanja v zadnjem okoljevarstvenem poročilu – kot ekološki napredek. Kajti to je 4 procente manj kot v prejsnjem letu, ko so za proizvodnjo porabili 2,72 litrov vode. Ampak počakajte: „ Sprememba sestave bi lahko proizvodnjo spet stala več vode, piše največji proizvajalec gaziranih pijač.

Svet ima tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, a za znižanje izpustov toplogrednih plinov mora ukrepati takoj, se v danes sprejetem tretjem poročilu ZN o posledicah segrevanja ozračja strinjajo vodilni svetovni klimatologi, zbrani v Bangkoku v okviru konference Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC). Za preprečitev katastrofe ostaja človeštvu le še nekaj let časa, menijo klimatologi.

Človeštvu zmanjkuje časa. Da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja, da bi omejili višanje temperature, se morajo izpusti toplogrednih plinov stabilizirati najkasneje v osmih letih, do leta 2015. Do sredine stoletja pa se morajo izpusti v primerjavi z letom 2000 znižati za med 50 in 85 odstotkov, ugotavlja poročilo.

"Akcija za ureditev klimatskih pogojev se nadaljuje, na strani organizacije Avaaz.org, lahko podpišete pismo svetovnim voditeljem. Nas je že več kot 161.000, želeli bi doseči 175.000 podpisov. Hvala in lep dan!"

Nov in revolucionaren material, ki so ga naredili iz korenčka bi lahko že kmalu nadomestil materiale kot so steklena in ogljikova vlakna v vseh mogočih stvareh kot so palice za ribolov do avtomobilskih delov.

S pomočjo novega procesa bi lahko nano vlakna, ki so v korenju in jih je naredila energija Matere Zemlje, ločili in jih kombinirali s smolo. Rezultat je trda in trpežna sestavina, ki se lahko oblikuje v poljubno obliko, stopinjo trdote, moči ali do zahtevane teže. Dr. David Hepworth in Dr. Eric Whale, izumitelja »Curran-a« želita industrijsko revolucijo.

Dragi bližnji,
obračam se na vas na vseh kontinentih zemlje s srčno prošnjo. Ime mi je Gabriele. Sem prakristjanka. Z nekaj prakristjani smo v bližini Würzburga v Nemčiji ustvarili deželo miru za naravo in živali. Na tem koščku zemlje naj bi se izpolnilo naročilo Jezusa, Kristusa, ki se glasi: ohranjajte mir s soljudmi toda tudi s sobitji, z živalmi in materjo zemljo, ki je, povezana s štirimi elementi, prehranjevalka vseh ljudi, živali in rastlin.

Svet se upira. Povsod je stiska, so skrbi in negotovost. Vrstijo se naravne nesreče vseh vrst. Kar je človek kdajkoli povzročil zemlji, to zdaj deluje. Požari, poplave, potresi, viharji, močni kot orkani, so vedno pogostejši.

Divja odlagališča nevarnih odpadkov predstavljajo velik problem za okolje in zdravje ljudi v Sloveniji. Z namenom evidentiranja omenjenih odlagališč in ozaveščanja o pomenu okolja bo do 31. oktobra potekala akcija Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov.

Po besedah nacionalne koordinatorke ekošol Nade Pavšer bodo iskanje in popisovanje črnih odlagališč opravljali učenci ekošol v sodelovanju z mentorji in lovci. Posebno pozornost bodo namenili iskanju odlagališč azbestnih plošč. Pavšerjeva je sicer danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila, da gre pri omenjeni akciji v prvi vrsti za ozaveščanje javnosti in ne za čiščenje odlagališč.

V Ljubljani so posekali rdečelistno bukev ob Operi in s tem naredili konec polemiki jo odstraniti ali ne. Spomnimo, da je polemika o bukvi že lani dvigovala veliko prahu: "Zgodba z rdečelistno bukvijo in obnovo Opere ima dolgo brado.

Na ministrstvu za kulturo napovedujejo, da se bo prenova Opere in baleta po nekaj desetletjih začela ta mesec, Kristijan Ukmar, vršilec dolžnosti ravnatelja SNG Opera in balet, pa napoveduje, da se bo zares začela julija meseca. Stavbo, zgrajeno leta 1892, so v celoti prenovili samo enkrat, ko so dvajset let po otvoritvi preuredili oder in prizidali baletno dvorano.

Okoljski ministri Evropske unije, med njimi tudi slovenski Janez Podobnik, so se s svojimi azijskimi kolegi v torek v okviru srečanja skupine ASEM v Koebenhavnu zavzeli za krepitev sodelovanja pri preprečevanju nezakonitega izkoriščanja gozdov in njihovemu krčenju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je po mnenju okoljskih ministrov ASEM pomembno predvsem z vidika preprečevanja podnebnih sprememb in ohranjanja biološke raznovrstnosti.

"Menimo, da nezakonito in nevzdržno izkoriščanje gozdov povzroča resne posledice, pri čemer najbolj trpijo države v razvoju," je ob tem dejala danska ministrica za okolje Conne Hedegaard. Danska, ki bo leta 2009 gostila svetovni vrh o podnebju, je tako v torek udeležencem srečanja - 13 ministrom in 7 pomočnikom ministrov - predstavila projekt vzpostavitve jasnih kriterijev za zakonit in trajnosten izvoz lesa.

Življenje tik ob tovarniškem gigantu, kakršen je novomeška Krka, zna biti včasih zelo težko. Tako pravijo nekateri krajani, ki živijo tik ob tovarni. "Zaradi hrupa je življenje skoraj nemogoče, zlasti ponoči. Tudi smrad je včasih neznosen. Zahtevamo, da to sanirate," je bil na srečanju z vodstvom novomeške tovarne neposreden eden od najbližjih Krkinih sosedov, ki nam svojega imena ni želel zaupati. V Krki so dejali, da za to težavo sicer niso vedeli, vendar se bodo reševanja lotili takoj.

Vodilni svetovni klimatologi so danes v Bangkoku začeli večdnevno konferenco Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC), na katerem bodo predvidoma do petka oblikovali že tretje poročilo o posledicah segrevanja ozračja.

Tokratnega, že tretjega zasedanja komisije se udeležuje prek 400 znanstvenikov in strokovnjakov iz okrog 120 držav, ki opozarjajo, da je zadnji čas za ukrepe za rešitev planeta pred najhujšimi posledicami segrevanja ozračja.