NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Neslutene posledice taljenja polarnega ledu   
    petek, 18. maj 2007 @ 23:30 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Ameriški strokovnjaki iščejo odgovor na vprašanje, kako dolgo bosta zemeljska tečaja še ostala zamrznjena - Ledeni pokrov bi utegnil izginiti že leta 2040. Vsako leto se ledeni pokrov, ki plava na vrhu severnega tečaja, zmanjša s približno 14 milijonov kvadratnih kilometrov na 7 milijonov kvadratnih kilometrov.

    To dejstvo bi gotovo vznemirilo znanstvenike, če ne bi šlo za popolnoma naraven pojav. Izginevanje velikanskih ledenih gmot je namreč v veliki meri posledica njihove talitve v poletnem času, ledena skorja pa se ponovno obnovi, ko znova nastopi zima. Ker gre za ponavljajoč se cikel, omenjen pojav doslej ni vznemirjal strokovnjakov.

    Tako je bilo vse do nedavnega, ko je Ronald Kwok iz laboratorijev NASE sprožil alarm. Opazil je namreč, da se je v letu 2005 do poletja ohranil le majhen del ledu, ki se je oblikoval preteklo zimo. Njegova ugotovitev je bila nedvoumna: arktični ledeni pokrov je najmanjši v zadnjih petdesetih letih.

    Vprašanje je kdaj


    Polarne regije so sicer znane po spreminjanju oblike. Na tamkajšnje zapletene ekosisteme vplivajo dejavniki, kot so vetrovi, voda in segrevanje, poleg tega pa surovo podnebje na tem območju strokovnjakom še otežuje raziskave na licu mesta. Zemeljski tečaji tudi zaradi tega še zmeraj ostajajo skrivnostni, prav tako pa je težko napovedovati njihovo prihodnost.

    Po številnih slabih znakih, ki po nekaterih modelih napovedujejo izginitev ledenega pokrova do leta 2040, ameriški strokovnjaki v zadnjem času vlagajo veliko truda, da bi ugotovili, kaj se bo v resnici zgodilo. Mark Serreze z Univerze v Koloradu pravi, da je napoved katastrofe v letu 2040, ko naj bi se na tečajih stopil ves led, preveč ohlapna. Kot meni, bomo morda imeli več časa. Katastrofa naj bi se po njegovem lahko zgodila leta 2060, 2070 ali 2080. Po drugi strani bi morda nastala še hitreje. Kakorkoli že, znanstveniki se danes strinjajo, da zdaj gre le še vprašanje "kdaj", za pogojnik "če" naj bi bilo že prepozno.

    Obetajo se številne raziskave


    Tovrstna skrb žene številne pravkar trajajoče projekte strokovnjakov. Odslej pa vse do marca leta 2009, bo, kot so pred kratkim navedli v ameriški reviji Newsweek, 63 držav za polarne raziskave namenilo 1,7 milijarde dolarjev. Pod okriljem projekta Mednarodno polarno leto bodo strokovnjaki poskušali ugotoviti, katere spremembe v zaledeneli pokrajini so naravne, katere so posledica delovanja ljudi in katere je - če jih sploh je - mogoče preprečiti.

    "Ugotoviti moramo, kako povedati politikom in javnosti, kje in kdaj naj pričakujejo veliko spremembo," pravi Ted Scambos z Univerze v Koloradu. Doslej študije menda ne kažejo dobro. Sredi marca je ameriška revija Science namenila dobršen del pozornosti polarnim regijam in prispevki v njej niso bili optimistični. Eden med njimi je, denimo, posvaril, da Grenlandija in Antarktika izgubljata 125 gigaton ledu letno, in čeprav je na južnem kontinentu nastalo nekaj novega ledu zaradi povečanega sneženja, to naj ne bi bilo dovolj.

    Še več, edina pozitivna študija o ledenih površinah v omenjeni reviji je zadevala južni pol - na Marsu. Projekti Mednarodnega polarnega leta (IPY) bodo morda pojasnili, kako je nastalo tako slabo stanje. Strokovnjaki tačas vrtajo globoko v led in iščejo mulekularne namige, ki lahko prikažejo zgodovino svetovnega podnebja vse do 500.000 let v preteklost. Potem nedavne dogodke primerjajo z zelo oddaljenimi. Po Scambosovih besedah se strokovnjaki nekatere lekcije lahko naučijo že iz posledic stalitve ledene plošče Larsen B iz leta 2002. Ledeniki, ki so jo objemali, sedaj v ocean spuščajo petkrat ali šestkrat toliko ledu, kot tedaj, ko je bila plošča stabilna. Debel led je ta trend preprečeval, pojasnjuje Scambos.

    Kaj narediti?

    Drugi raziskovalci se bojijo, da je njihova sposobnost pridobivanja pravočasnih podatkov v nevarnosti. Kljub publiciteti okrog Mednarodnega polarnega leta imajo strokovnjaki žal še zmeraj omejen dostop do tehnologije, ki jo potrebujejo. Na seznamu zaželene opreme, ki ga je nedavno objavila Ameriška komisija za arktične raziskave (U.S. Arctic Research Commission), so tako ledolomilci (ZDA si nekatere tovrstne ladje sposoja od Rusije in Švedske) kot sateliti.

    Njihova pomoč je lahko v naslednjih letih odločilna, saj naj bi bili prav ti nepogrešljivi pri preučevanju taljenja ledenih plošč na tem področju. Znanstveniki se bojijo, da bi se brez tega znanja ledene plošče lahko stalile, še preden bi razumeli, kako se to sploh zgodi. Ne kaže pozabiti, da so prav satelitski podatki pomenili osnovo Kwokove raziskave. In kaj lahko sploh storimo glede taljenja ledenih plošč? "Ni jasno, ali lahko karkoli storimo," pravi predsednik Ameriške komisije za arktične raziskave Mead Treadwell. Naša edina možnost je torej, kot vse kaže, preučevanje ledenih plošč - preden jih za to ostane mnogo manj.

    Vir: www.vecer.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.vecer.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Neslutene posledice taljenja polarnega ledu | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,53 seconds