Piše: Martina Gajšek za kampanjo o boljši informiranosti o GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMIH

Če je bila biologija do pred 20 leti pasivna znanost, ki je le opazovala in beležila procese v naravi, se je sedaj prelevila v znanost, ki ji je dana moč, da hitro spreminja naravne vzorce;  vzorce, ki so se počasi utrjevali milijone let in nam omogočajo sedanjo raven bivanja. Če so se v preteklosti poskusi izvajali v zaprtih laboratorijih, je sedaj njihov laboratorij postal ves svet.

Takoj se postavlja vprašanje – ali je dobro, da delamo poskuse na tako obširnem prostoru, kot je ves planet, če nismo prepričani o končnem rezultatu? Je precizna znanost postala le igra na srečo z različnimi kombinacijami? Se morda gremo rusko ruleto z geni? Je možno, da nam življenje, ki se je ohranilo vse do današnjih dni, uhaja izpod nadzora? Je možno, da nam kdo taji? Če je to res, kdo so glavni antagonisti oz. negativci te igre? Nas mar zavajajo? Cilj kampanje je, da bi osvetlili te teme in vas vzpodbudili h kritičnemu pomisleku glede tega, ali res želimo v našem okolju gensko spremenjene organizme.

Le malokatera kratica postaja bolj popularna od GSO (GMO v ang.). Le malokatera znanstvena disciplina  ima večjo moč, kot jo pridobiva genski inženiring. Res je, da ima atomska bomba moč izbrisati iz zemljevida celo mesto in se posledice sevanja vlečejo skozi več desetletij, a na novo ustvarjeni organizmi v sebi nosijo drastično večjo nevarnost. Nevarnost v sebi nosijo tudi strupene kemikalije, a če prenehamo z njihovo uporabo, se razkrojijo in okolje se sčasoma očisti. Pri GSO pa je ravno obratno, saj tukaj regeneracijska sposobnost okolja odpove. Če imamo na začetku le eno njivo posejano z GS-koruzo, bo odločal le še čas, kdaj bodo okužene vse njive, saj gre za eksponentno kopičenje genov. Če je to res, kako to, da brez večjih zadržkov spuščamo takšne organizme v okolje? Smo mar priča znanstvenemu kriminalu? Imamo opravka prej s politično znanostjo kot s pravo znanostjo?

Na začetku je vedno seme…
Naši pradedje so zemljo blagoslavljali in jo razumeli kot privilegij, danes pa jo množično prodajamo, v zameno za vse cenejšo hrano. Naše vrednote so na razprodaji,  uničevalni odnos do zemlje plačujemo tako danes, kot bomo posledice čutili tudi v prihodnjih dneh. Seme je kot prvi člen v prehranjevalni verigi in kdor nadzira trg s semeni, nadzira trg hrane in s tem celotno družbo. Le nekaj multinacionalk se z neverjetno vnemo zavzema, da bi imele le one pravico do trženja s semeni – opravka imamo s patentiranimi semeni; to so semena, ki so jih gensko spremenili in jih vzeli v osebno last. Takšno obnašanje neizogibno privede do še večjih socialnih in biotskih težav. V letu 1970 je Henry Kissinger (ameriški zunanji minister) postavil hipotezo: »Kdor obvladuje gorivo, obvladuje države, kdor obvladuje hrano, obvladuje narode«. In ravno za to gre tudi pri trženju gensko spremenjenih organizmov. Zato je ohranitev biološkega načina kmetovanja nujno za preživetje. Ta pa ni mogoč, če je sosedu dovoljeno gojiti GS-hrano. Zakaj koeksistenca ni možna?

• Ker bo zaradi križanja rastlin prišlo do kontaminacije genov tudi v drugih rastlinah. Navadno so gensko spremenjeni organizmi veliko bolj agresivni in bodo sčasoma prevzeli dominantno vlogo v okolju. V prid temu govorijo poskusi, ki so jih naredili neodvisni laboratoriji.

Glavni zagovorniki o neoporečnosti gojenja GS-hrane kot rešitev predlagajo uvajanje varnostnih razdalj. Zakaj varnostne razdalje ne zagotavljajo trajnostne rešitve? Ker se tako veter kot tudi drugi vektorji opraševanja (čebele, čmrlji, metulji,…), ptice ne držijo družbeno določenih mej oziroma koridorjev, imamo opravka z odprtim sistemom in zapletenimi odnosi. V kompleksnem sistemu je potrebno razmišljati kompleksno in garancija, da se GSO-ji ne bodo razpasli po vsej Evropi, je ničelna. Nihče nam tega ne more zagotoviti! Ko samo enkrat odide spremenjena genska substanca izpod nadzora, je ni mogoče več odpoklicati, ne dopušča več nikakršne izbire. Umetno ustvarjene oblike bi slej ali prej prevladale in nam tudi zavladale.

Nekateri znanstveniki neprenehoma dopovedujejo, da je naš napredek iz dneva v dan večji, da poznamo čedalje več odgovorov na nepojmljiva vprašanja o življenju, da se bliskovito razvijamo in da smo potemtakem zreli tudi že za znanost, ki se imenuje genski inženiring. Zatrjujejo nam, da je genska tehnologija precizna znanost – ali je res?!

Zato se spustimo v drobovje genske manipulacije in poglejmo, kaj se tam sploh dogaja. Genska tehnologija se močno razlikuje od klasičnega žlahtnjenja. Z gensko tehnologijo prestopamo meje naravne omejitve ne le med različnimi vrstami, temveč tudi med kraljestvi živih bitij (npr. prenos genov bakterij, živali, človeka v rastline). Centralna dogma v genetiki, da en gen izraža eno lastnost, še zdaleč ne drži. Izražanje genov je pri organizmih veliko bolj zapleten proces, kot so sprva mislili. Ali se bo želena lastnost izrazila, je odvisno tudi od medsebojnega učinka različnih genov, pri čemer govorimo o sinergijskem odnosu med geni, ki so linearno razporejeni na dvojni vijačnici DNA. DNA je strahotno dolga in zavita v klobčič. A ta zavitost DNA mora biti točno določena - vezava je zelo zapletena. Zaradi tega je v igri mnogo več negotovosti, kot so sprva, ko so odkrivali dvojno vijačnico, domnevali.

GS-hrana lahko reši del sveta, kjer se bojujejo z lakoto in raznimi boleznimi. Ali res?!
Pričakovane obljube, da bi gensko spremenjene rastline lahko rešile lakoto po vsem svetu, so se izkazale za prazne. A kljub temu nas z istimi argumenti še kar naprej mrzlično prepričujejo. Kaj se je zgodilo v Indiji? Milijoni indijskih kmetov so nasedli in najeli drage bančne kredite za gensko obdelano seme bombaža, ki je bilo štirikrat dražje od običajnega. Monsanto, vodilno ameriško podjetje, ki se ukvarja s trženjem gensko spremenjenega semena, je kmetom obljubljalo večji pridelek in manjše stroške s pesticidi, saj naj bi imele rastline vgrajeno obrambo proti večini škodljivcev. A rezultat je bil katastrofalen: pridelka je bilo manj, škodljivcev pa toliko kot prej. Zadolženi kmetje niso mogli dobiti dodatnih kreditov in tako jim je preostalo le dvoje: da prodajo del kmetije in poplačajo dolgove, ali pa da storijo samomor. Mnogi so izbrali drugo možnost. Takšnih primerov je ogromno.

Uživanje GS-hrane ni varno in je zdravju škodljivo.
Danes vemo, da redno uživanje gensko spremenjene hrane IMA NEPOSREDEN vpliv, seveda negativen, na organizem. Začetne poskuse o vplivu prehranjevanja z gensko spremenjenimi organizmi je opravljal od leta 1995 britanski inštitut pod okriljem dr.  Arpada Pusztaija, ki vsekakor sodi med sam vrh znanstvene srenje s svetovnim ugledom. Ko so objavili intervju, da bi  informirali britansko javnosti s preverjenimi informacijami na temo varnosti hrane, so gospoda Pusztaija vprašali, ali bi užival gensko spremenjeno hrano. V javnosti so se tako prvič pojavili pomisleki o varnosti uživanja takšne hrane, ki pa je že (!) bila vključena v nekatere prehrambene proizvode. V svoji izjavi za javnost je povedal, da glede na svoje rezultate o gensko spremenjenih rastlinah, takšne hrane ne bi jedel. V letu 1998 je bil obtožen izjavljanja »napačnih informacij« in bil tudi suspendiran. Začele so se preiskave, s katerimi bi preverili omenjeni poskus, saj so mu očitali pristranskost in nepopolnost. 21. novembra 1998 je bilo objavljeno dopolnilo k poročilu, ki je vključevalo tudi anatomske preglede različnih tkiv poskusnih živali in o ugotovljenih poškodbah na vitalnih organih. Poročilo v celoti podpre stališče dr. Pusztaija.

Hrana, spremenjena z genskim inženiringom, vpliva na presnovo. Ko so delali poskus z gensko spremenjenim paradižnikom, s katerim so hranili poskusne živali, so prišli do naslednjih opažanj:

• retardacija v rasti mladih organizmov,
• težave pri notranjih organih, saj so celice rasle hitreje in
• težave pri razvoju možganskega tkiva.

Študija je pokazala, da imajo čebele, ki so nabirale med v gensko spremenjeni ogrščici, spremenjeno črevesno floro.

Pri genskih spremembah ponavadi pride v novo nastalih organizmih do sinteze novih beljakovin in s prehranjevanjem takšne hrane nemalokrat pride do močnih alergijskih reakcij.

Z GS-rastlinami pa je tudi velika verjetnost, da zaužijemo več različnih toksinov.
           
GSO ima negativne posledice na okolje.

• Rastline, odporne na herbicide, lahko resno ogrozijo biotsko raznovrstnost na kmetijskih območjih. Tako s tem še dodatno vzpodbujamo monotonost v kmetijstvu, ki nam že sedaj dela velike preglavice. Razen tega so GS-organizmi dokazano veliko bolj agresivni od naravnih in logična posledica bo tudi njihova množična invazija izven agro-ekosistemov. Kmetje bodo prisiljeni uporabljati še bolj toksične kemikalije za nadziranje plevelov. Obstaja tudi velika verjetnost, da pride do nastanka »super« plevelov, ki jim noben herbicid ne more več do živega.
• Žuželke bodo lahko sčasoma razvile odpornost na gensko spremenjene rastline z vstavljenim genom za sintezo Bt-toksina, zaradi česar bo ogrožena učinkovitost obstoječih naravnih Bt-insekticidov, ki se jih uporablja predvsem v ekološkem kmetijstvu. V praksi to pomeni večjo uporabo vseh vrst insekticidov in kopičenje Bt-toksinov v okolju. Njihov vpliv na živi svet je dokaj neproučen.
• Rastline, odporne na škodljivce z vgrajenim genom za sintezo Bt-toksina, negativno učinkujejo na koristne žuželke in druge populacije nevretenčarjev. Če smo bili do sedaj Slovenci ponosni na svoje čebele in sladke razvade, ki nam jih te prinašajo, bo z uvedbo gensko spremenjenih rastlin v naši domovini vse drugače. Zaradi preletov čebel na dolge razdalje ne bo več moč ločiti med gensko spremenjenim cvetnim prahom in pristnim, zaradi česar bo potrebno vsako steklenico meda označiti z nalepko GSO! Ali potemtakem ne moremo trditi, da gensko spremenjene rastline prinašajo obubožanje in osiromašenje slovenskemu kmetu?
• Razvoj GS-tehnologije je šel tudi v smer sterilnosti semena. Govorimo o tako imenovanem genu »terminator«, ki ima v rastlini funkcijo, da proizvedeno seme gensko spremenjene rastline ni več kaljivo. Kaj za ekosisteme pomeni takšna širitev genov pa je bolje, da si sploh ne predstavljamo, saj dvomim, da obstaja nekdo, ki bi si želel bivati v sterilnem svetu.

V pridelovanju hrane genska tehnika pomeni dokončno uničenje temeljev našega življenja in posmeh naših prednikov, ki so za nas vse do današnjih dni skrbno čuvali pestro zakladnico narave. Od kod nam sedaj kar naenkrat nuja po spremembi in manipuliranju vsega živega? Bi lahko o tem malo razmislili, prosim?!

Kampanjo je zanetil Inštitut za trajnostni razvoj.
Besedilo sestavila Tina Gajšek.
------------------------------------------------------------------------------------
In kaj pravijo drugi?

Meta Vrhunc, društvo Ajda:
Multinacionalke so sistematično rušile kmetijstvo v svetu. Tudi v Sloveniji zelo uspešno. Namesto da bi Slovenija pridelovala dovolj hrane za svoje prebivalstvo in jo morda dajala lačnim na razpolago, je naše kmetijstvo uničeno in Slovenija pri prekrasni plodni
zemlji uvaža 80 % svoje hrane iz tujine.

Vandana Shiva:
Na začetku je bilo seme. Kdor nadzira seme, vlada svetu. Multinacionalk, ki se ukvarjajo z gensko preurejenimi organizmi, ne zanima toliko lakota in zdravje podhranjenih ljudi, ampak dobiček in oblast.

Inštitut za trajnostni razvoj:
Glede na omenjena dejstva ob današnji ravni znanja je komercialno gojenje GSO v širokem obsegu izjemno neodgovorno in zato nesprejemljivo.

Anton Komat:
Ali bomo v Sloveniji premogli modrost, da ustavimo norost?

Avstrijsko združenje PRO LEBEN – AntiGENTechnik:
Direktiva o patentih, ki jo je leta 1998 sprejela EU, dovoljuje koncernom patente na gene, živali, rastline in na dele človeškega telesa. Obstaja že več kot 10.000 znanih patentov na kulturne rastline. Kmetje smejo zdaj uporabljati patentirane rastline in živali samo s pridobitvijo licence, za kar morajo plačati visoke licenčnine.

Viri:
Letak kronologije afere Pusztai, ki je povzet iz knjige Prof. dr. Marijana Jošta: Intelektualni izazov tehnologije samouništenja.
Prevod letaka avstrijskega združenja PRO LEBEN – AntiGENTechnik.
Letak raziskovalnega centra za biološko-dinamično gospodarjenje, D-64295 Darmstadt.
Zakaj je tudi v Sloveniji vse več ljudi proti sproščanju GSO? Martina Bavec. Gea, april, 2007.
Brez GSO! Ustanavljanje območij brez gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji, ITR, april, 2007
Povzetki iz filma Na rubu znanosti, HRT, 2005.

Povabilo k sodelovanju kampanje »Slovenija brez GSO«
Vabim vse aktiviste k prostovoljnemu sodelovanju omenjene akcije, ki že poteka in bo še potekala skozi vse poletje.
Dejavnosti, ki jih lahko počnete:

• kontaktirajte svojo občino, da se bo razglasila za občino (in regijo) brez GSO,
• pomagate pri osveščanju lokalnih in regionalnih medijev kot tudi pokrivanje elektronskih medijev,
• iskanje sponzorjev in donatorjev za tiskanje zloženk in za organizacijo odmevnih akcij in okroglih miz v slovenskem prostoru,
• zbiranje podpisov za peticijo »Slovenija brez GSO«.

Če imaš še kakšno idejo in čutiš, da bi se rad pridružil naši prostovoljni brigadi, potem ti je na voljo email:antigso@gmail.com.

Tina Gajšek – koordinatorka kampanje »Slovenija brez GSO« v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj