Ekološko kmetijstvo se v zadnjih letih pojavlja kot alternativa množični proizvodnji kmetijskih pridelkov, ki nemalokrat vključujejo gensko spremenjene organizme. Število ekoloških kmetij počasi narašča tudi v Sloveniji, je za STA povedala Ariana Lucija Tratar Supan z Inštituta za trajnostni razvoj.

Kot je povedala, je bilo konec leta 2006, v nadzor ekološke pridelave vključenih 1876 kmetij, kar predstavlja 2,4 odstotka vseh kmetij v Sloveniji (77.138). Ekološki kmetje so v letu 2006 obdelovali 26.830,62 hektarov obdelovalnih površin, kar je 5,5 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.

Sicer pa po besedah Tratar Supanove ponudba pridelkov iz ekoloških kmetij ne dohaja povpraševanja. Posledično je cena ekoloških živil od 20 do 40 odstotkov višja od konvencionalnih. Pridelki iz ekoloških kmetij se večinoma prodajajo na ekoloških tržnicah po celi Sloveniji ter na kmetijah kot del turistične ponudbe.

Kmetje pridelke sicer posredno prodajajo tudi preko večjih domačih in tujih trgovskih verig ter v trgovinah z zdravo hrano. Kmetje na tržnicah prodajajo predvsem sezonsko zelenjavo, sadje, žita, sokove in zelišča. Da gre res za ekološke pridelke, kupcem dokazuje certifikat (BIODAR), ki potrjuje, da so živila pridelana po standardih ekološke pridelave, je povedala Tratar Supanova.

Ekološke kmete sicer povezuje Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki ima 1200 individualnih članov in je tudi nosilka znamke BIODAR. Vseeno pa je tržna organiziranost pridelovalcev slaba, pravi Tratar-Supanova. Kmetje na trgu namreč večinoma nastopajo posamično, pridelava in povpraševanje pa nista uravnotežena. Sedanja domača ponudba je nezadostna tako glede količin, pestrosti in časovne razporeditve, primanjkuje pa predvsem svežega sezonskega sadja in zelenjave, je se povedala.

Po podatkih, zapisanih na spletnih straneh Zveze združenj ekoloških kmetov, je v Sloveniji največ ekoloških kmetij na področju Ljubljane z okolico in Celja, najmanj pa jih je na obali. Institut za trajnostni razvoj od leta 1998 izvaja program preusmerjanja kmetij v Mestni občini Ljubljana v ekološko kmetijstvo. Glavni namen programa je po besedah Tratar Supanove, spodbuditi čim več kmetij k preusmeritvi v ekološko kmetijstvo, ob čemer jim nudijo podporo pri preusmeritvi in nadaljnjemu ekološkem kmetovanju ter pri trženju ekoživil.

Institut za trajnostni razvoj je sicer konec aprila začel z nacionalno kampanjo z naslovom Brez GSO! (gensko spremenjeni organizmi). Ob tem so opozorili, da raba GSO v kmetijstvu sicer na ravni Evropske unije ni urejena, predpisano pa je obvezno označevanje živil, ki vsebujejo prek 0,9 odstotka gensko spremenjenih sestavin. Trenutno EU dovoljuje gojenje 18 kultivarjev gensko spremenjene koruze, vendar v praksi omenjeno koruzo komercialno gojijo le v Španiji.

Vir: umanotera.org