Biblijska Noetova barka bo spet zaplula v vode, ampak ne kot zatočišče pred božjim srdom. 20 prostovoljcev iz Nemčije in Turčije je že začelo z gradnjo barke na gori Ararat v vzhodni Turčiji, kjer bi naj bilo poslednje počivališče Noetove barke. Njihov cilj je, da dvignejo zavest glede podnebnih spremembah. »Greenpeace je pričel z gradnjo Noetove barke na gori Ararat, da s tem izpostavi grozeče podnebne katastrofe,« je povedal Andree Bohling.

»Podnebne spremembe so največja pretnja našemu planetu vse od Noeta,« je še dodal. »Smo na dobri poti, da ponovno izkusimo povodenj.« Ladjo bodo krstili na javni ceremoniji 31.maja 2007. Greenpeace je znan po svojih drznih potezah. Mnogi so mnenja, da je rekonstrukcija barke samoparodija – manjkajo samo še v barko korakajoče živali, in to dve po dve.

Po predvidevanjih, da pride en računalnik na vsakega tretjega človeka, sta na svetu dobri dve milijardi računalnikov, kar pomeni za dve milijardi računalnikov materiala, ki bo v prihodnjih nekaj letih odslužil svojemu namenu in postal smeti. In kam s to goro zastarelih računalnikov, njihovih delov, zaslonov in tiskalnikov?

Nekateri zamenjajo lastnike in ostanejo še naprej v uporabi, medtem ko drugi končajo bodisi v reciklirnicah ali pa na odpadih, ki niso namenjeni tovrstnim odpadkom. Veliki izdelovalci računalniške opreme so po večini recikliranje starih računalnikov vključili v svoj poslovni proces kot zamenjavo starega računalnika pri nakupu novega ali pa mora uporabnik za njegovo oddajo plačati povprečno 30 ameriških dolarjev.

Vse več študij dokazuje, da je naraščanje alergijskih obolenj in astme povezano z globalnimi klimatskimi spremembami. V zadnjih 25 letih se je število bolnikov z astmo podvojilo. Alergijo ima vsak peti prebivalec razvitega sveta. Zviševanje koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi zvišuje temperaturo na zemeljski površini, zaradi česar je rast vegetacije marsikje na Zemlji pospešena.

Več dreves in trav, ki tudi hitreje rastejo, pa pomeni tudi več cvetnega prahu, glavnega krivca za alergijski rinitis (seneni nahod) in pomembni faktor tveganja za astmo. Zdravniki opozarjajo, da se je od leta 1980 do leta 2004 število bolnikov z astmo podvojilo. Dogaja se, da za astmo zbolijo ljudje, stari in mladi, ki prej leta in leta niso imeli nikakršnih težav z dihali. „Dvig temperature se posebej pozna pri vegetaciji v urbanih središčih, “ pravi biolog Luis Ziska. „

24.5.2007 je v Strasbourgu potekala prva seja članov politične skupine ELS-ED v novoustanovljenem odboru Evropskega parlamenta za podnebne spremembe. Poslanci, člani omenjenega odbora iz politične skupine ELS-ED, so za svojo koordinatorko izvolili slovensko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj.

Koordinatorka politične skupine je zadolžena za koordiniranje dela politične skupine v posameznem odboru. Med njene glavne naloge sodi usklajevanje in razporejanje poročil, vodenje sej politične skupine pred zasedanji odbora in koordiniranje glasovanj.

Vir: klemen.zumer@europarl.europa.eu

Dejstva, ki zaznamujejo 22. maj - Dan biotske diverzitete

• Znanstveniki si niso povsem na jasnem, koliko vrst – vse od alg do modrih kitov – živi na Zemlji. Po ocenah bi jih naj bilo od 5 do 100 milijonov. Do sedaj so jih poimenovali okoli 1,8 milijonov
• Ljudje so odgovorni za najhujše izumiranje vrst vse od dinozavrov, ki so izginili pred 65 milijoni let. Krivci so uničevanje naravnega okolja, globalno segrevanje in seznanjanje z »napadalnimi vrstami«.
• Podnebne spremembe so ene izmed najhujših pretenj biodiverzitete
• Približno 20-30% rastlinskih in živalskih vrst bo izginilo, če bo naraščajoča temperatura v povprečju presegla 1,5 do 2,5 stopinje celzija.
• Svetovni voditelji so na konferenci ZN leta 2002 v Johannesburgu sprejeli sporazum, da bo do leta 2010 vidno izboljšanje na področju biodiverzitete na svetovnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, kot vsesplošno zmanjšanje revščine  
• Na svetovni »Red List« je dokumentirano izumrtje 800 priljubljenih vrst od skupnih 1500, od ptiča Dodo do Zlate kostariške krastače. Eksperti so mnenja, da številke ležijo še višje
• Okoli 12-13 % vse svetovnega ozemlja spada pod zaščitena območja, ampak voda je zaščitenih le 0,5%
  
  Vir: environment.guardian.co.uk/

Prebivalci otoka Bougainville v Papua Nova Gvineja so zase našli alternativno rešitev za visoke cene goriv: kokosovi orehi bodo v prihodnje nadomestili uvoz dizla in ostalih fosilnih goriv, poroča BBC-online, V majhnih rafinerijah pridobivajo iz kokosovega oreha dragoceno gorivo. Od policijske postaje do župnišča poganja  sedaj generatorje kokosovo olje.

Tudi vozila delujejo na oljni pogon. Po kokosovem olju kot gorivu, je sedaj povpraševanje  tudi v Evropi in Iranu. 8.800 kvadratnih kilometrov velik Bougainville je bil po krvavi državljanjski vojni in separacijskih prizadevanjih v 90-ih, vedno znova pretrgan od oskrbe z nafto. Sedaj vedno več prebivalcev posega po cenejših alternativah. Ampak v Evropi uporaba kokosovega olja, kot gorivu ne pride v poštev.

Ameriški znanstveniki so povedali, da lahko kroglice iz aluminija in galija, kadar se prek njih polije voda, proizvajajo čisti vodik, kar naj bi bilo primerno za razvoj novega alternativnega goriva. Vodik velja za zadnje med čistimi gorivi, še posebej pri poganjanju avtomobilov, saj pri svojem izgorevanje v ozračje sprošča le vodo.

Ameriški predsednik George W. Bush je vodik že označil za gorivo prihodnosti, vendar raziskovalci do sedaj še niso uspeli najti učinkovitega načina za njegovo pridobivanje in skladiščenje. Sedaj so ameriški znanstveniki prepričani, da bi eden izmed načinov skladiščenja vodika lahko predstavljale aluminijaste kroglice.

Prenosni računalniki prepričajo, ne samo zaradi svoje mobilnosti. Bistvenega pomena je njihova varčnost z energijo. Zaradi porasta električne energije se predvsem podjetjem in javnim ustanovam svetuje, da pri nakupu novih računalnikov posežejo po računalnikih, ki porabijo manj električne energije.

Tako so se prenosni računalniki izkazali kot ugodnejša alternativa, kljub temu, da so nekoliko dražji. Ampak na daljši rok so se izkazali, kot gospodarsko učinkovitejša alternativa. Navaden računalnik z lcd-zaslonom ob normalnem delovanju (povprečno 100 watov) porabi tri krat več elektrike, kot povprečen prenosni računalnik, ki ob delovanju porabi 30 watov.

SODELUJTE V KAMPANJI “Brez GSO!”
Namen kampanje »Brez GSO!« je dvojen:

1. v Sloveniji spodbuditi razpravo o problematiki uporabe genske tehnologije v hrani in kmetijstvu in predvsem gojenju GS-rastlin,
2. zavarovati se pred gojenjem GS-rastlin in neželenimi posledicami.

K sodelovanju vabimo tudi vas!
Kaj lahko storite?

Profesor Paul Ekins, ki preučuje podnebne spremembe, meni, da bi morali biti plazma televizorji obdavčeni, saj so veliki porabniki energije. Prepričan je, da bi takšni ukrepi privedli do razvoja energijsko učinkovitejših diodnih ekranov. Plazma televizorji so 50 odstotkov večji od svojih katodnih bratrancev in za svoje delovanje porabijo kar štirikrat več energije.

Delovanje navadnega televizorja namreč letno stane približno 37 evrov, televizor pa proizvede okoli 100 kilogramov ogljikovega dioksida. Delovanje plazme pa stane 148 evrov letno, krivo pa je za nastanek kar 400 kilogramov ogljikovega dioksida. Ekins se zato zavzema tudi za jasno označevanje izdelkov, ki imajo obremenilen vpliv na okolje.

Južno morje okoli Antarktike naj bi bilo tako nasičeno z ogljikovim dioksidom, da ga ne more sprejeti praktično nič več. Zato ta plin ostaja v atmosferi in ogreva zemljo, pravijo znanstveniki. Česa takega ni bilo pričakovati še par desetletij, zato je novica veliko presenečenje za vse, ki so ta pojav pričakovali šele v drugi polovici 21. stoletja.

Južno morje je eden največjih rezervoarjev ogljika in predstavlja kar 15 odstotkov rezervoarjev na zemlji. Takšni rezervoarji zadržijo ogljik in ta zato ne povzroča segrevanja ozračja. Tako le polovica ogljikovega oksida dejansko ostane v zraku.

22. maj je evropski dan biotske raznovrstnosti in 24. maj je evropski dan parkov. Nič kaj lepe novice ne prihajajo iz Slovenske Istre iz Ankarana. Koprsko pristanišče je prestopilo desni kanal reke Rižane , kjer je še zadnji raspoložljiv prostor za vzpostavitev nove struge za reko Rižano – dolg iz leta 1982, ko so z gradnjo drugega luškega pomola reko z bodečo žico zaprli in najbolj bogati del reke – ustje in izliv v morje spremenili v odtok kanalizacije mesta Koper in odtok neprečiščenih odpadnih voda kemijskih obratov na Bivju- križišču Ankaran.

Napisano v naravovarstvenih smernicah iz leta 1994 za tretji pomol:
¨ Prostorski red - strukturna zgradba prostora:
Ustrezno bi namreč bilo ohraniti dejavnost Luke Koper v sedanjem ravninskem območju ( območju , ki ga razmejuje razbremenilnik Rižane od območja ankaranskega območja ). Raba prostora bi morala biti jasno razmejena, da bi ohranili čitljiv prostorski red.¨

Mednarodna skupina raziskovalcev je ugotovila, da eden izmed najpomembnejših absorbirancev ogljikovega dioksida (CO2), ne vsrka toliko nevarnega toplogrednega plina, kot je bilo pričakovano.

Upad stopnje absorbiranja južnega oceana Antarktike pomeni, da bo v prihodnosti stopnja CO2 v atmosferi višja kot je bilo prvotno predvideno, kar pomeni hitrejše globalno segrevanje.

V Sevilli, v južni Španiji si lahko ogledate novo postavljeno sončno elektrarno. Že od daleč lahko sredi Andaluzijske pokrajine zagledate stolp visok 40 nadstropij, ki se koplje v intenzivni avri bele svetlobe. Podoba, ki deluje precej neresnično.

Ko se približaš vidiš, da je stolp obdan z 600 velikanskimi ogledali, ki spremljajo gibanje sonca in odbijajo njegovo svetlobo v vrh stolpa. Tam se temperature tako zviša, da upari vodo in poganja turbine, kakršne so značilne za običajne termoelektrarne. To je prva komercialno delujoča sončna elektrarna v Evropi, ki deluje na tak način.

Prepoved lova polarnih medvedov je precej pripomogla k ohranjanju te zanimive živalske vrste, a se znanstveniki vseeno bojijo, da se njihov čas morda že izteka. Ob vedno večjem globalnem segrevanju jim napovedujejo precej mračno prihodnost.

Po ocenah naj bi v arktičnem krogu (v Kanadi in Rusiji ter na Aljaski, Grenlandiji in Norveškem) živelo med 20 in 25 tisoč belih medvedov. Omenjene države se sedaj močno borijo, da bi jih uspele zaščititi pred napovedano otoplitvijo, ki se po mnenju nekaterih vedno bolj nezadržno bliža.

Slovenija bo vse svoje obveze na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije uresničila ob dobrem sodelovanju gospodarstva, politike in zasebnega kapitala, je ob odprtju okoljskega simpozija na temo Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Zavzel se je tudi za proizvodnjo takšnih izdelkov, ki bodo potrebovali čim manj energije in vode in bodo do okolja prijazni. Podobnik je poudaril, da bodo takšni izdelki tudi energetsko varčni, kar pomeni, da gre za usmeritev, na katero se slovensko gospodarstvo lahko prilagodi.

Dolgo pričakovano poročilo o vplivu, ki jih imajo vetrni mlini na okolje, kaže na to, da ptice bolj kot vetrni mlini ogrožajo visoki nebotičniki, energijske ploščadi in mačke. Vendar bi na podlagi poročila morali biti bolj zaskrbljeni zaradi vetrnih mlinov netopirji, saj turbine mlinov proizvajajo poseben zvok in najverjetneje tudi elektromagnetna polja, ki v svoje vetrnice vabijo za zvok izredno dovzetna bitja.

Do sedaj so se raziskovalci v svojih študijah osredotočili predvsem na škodo, ki jih vetrni mlini povzročajo populacijam ptic, najnovejša študija pa je pokazala, da mlini pticam skorajda ne predstavljajo nobene nevarnosti.

Evropska komisija je objavila nov zemljevid, iz katerega lahko uporabniki razberejo, kakšen potencial sončne energije (Photovoltaik-potencial) imajo različni deli Evrope. Zemljevid obsega  podatke,  da bo isti solarni sistem v sončnih predelih Evrope, recimo na Malti in južni Španiji, proizvajal 2x več energije kot tisti na Škotskem ali v Skandinaviji.

Ta instrumentarij je zelo dragoceno sredstvo, kajti EU se trudi, da bi se do leta 2020 povečal delež obnovljive energije za 20%. Verjetno resda ne preseneča, da je potencial sončne energije večji v južnem delu Evrope, kot v severnem, ampak zemljevid z interaktivnimi informacijskimi storitvami nudi zelo natančne izračune o količini energije, ki se lahko proizvede na poljubnen delu Evrope in sosednje regije.

Organsko pridelana  hrana velja za tržno nišo, luksus, ki si ga lahko privoščijo samo bogati. Ampak znanstveniki so sedaj servirali dokaze (oziroma vsaj študije), ki govorijo v prid ekološkemu kmetijstvu. To ne bi samo pripomoglo v boju zoper svetovno lakoto, izboljšalo bi tudi stanje v naravi.

Danski raziskovalci so ugotovili, da tudi če se 50 procentov obdelovalne zemlje do leta 2020 v državah izvoznicah (Evropa in Severna Amerika) spremeni v organsko pridelavo, to ne bi vplivalo na oskrbo hrane v Saharanu v Afriki. Medtem ko bi se produkcija hrane zmanjšala, bi bila razlika na rastlino veliko manjša, kot so včasih predvidevali in dvig svetovnih cen hrane bi ublažilo izboljšanje okolja in ostale prednosti.

Avstralske oblasti razmišljajo o usmrtitvi več tisoč kengurujev, ki živijo na obrobju avstralske prestolnice Canberre. Za odstrel naj bi se odločili zaradi izjemnega porasta populacije kengurujev v zadnjih letih, ki naj bi uničevali travnate življenjske prostore številnih ogroženih živalskih vrst.

Ministrstvo za obrambo želi za odstrel kengurujev najeti profesionalne strelce predvsem za dve glavni obmestni območji, kjer na vsakem kvadratnem kilometru živi kar okoli tisoč kengurujev. Lokalne oblasti nameravajo odločitev sprejeti ali zavrniti v prihodnjih dneh.

Ameriški strokovnjaki iščejo odgovor na vprašanje, kako dolgo bosta zemeljska tečaja še ostala zamrznjena - Ledeni pokrov bi utegnil izginiti že leta 2040. Vsako leto se ledeni pokrov, ki plava na vrhu severnega tečaja, zmanjša s približno 14 milijonov kvadratnih kilometrov na 7 milijonov kvadratnih kilometrov.

To dejstvo bi gotovo vznemirilo znanstvenike, če ne bi šlo za popolnoma naraven pojav. Izginevanje velikanskih ledenih gmot je namreč v veliki meri posledica njihove talitve v poletnem času, ledena skorja pa se ponovno obnovi, ko znova nastopi zima. Ker gre za ponavljajoč se cikel, omenjen pojav doslej ni vznemirjal strokovnjakov.

Mnogo proizvajalcev je začelo prilagajati svojo embalažo, da bo le-ta okolju prijaznejša. Procter & Gamble je na primer uvedel trde tube za zobno pasto, ki jih lahko dostavljajo brez uporabe dodatnih škatel.

Aveda je naznanila prihod nove linije moške kozmetike, ki bo pakirana v stekleničkah, katerih 95% sestavlja material, ki ga lahko recikliramo. Coca-Cola namerava le z manjšimi spremembami v obliki svojih steklenic prihraniti kar 7% plastike. K spremembam je pripomogel tudi trgovski gigant Wal-Mart, ki od dobaviteljev zahteva, da začnejo uporabljati manj embalaže.

Preveč šokantna sporočila o klimatskih spremembah škodijo in so neproduktivna, menijo znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju podnebnih sprememb.

Profesor Mike Hulme iz centra Tyndall v Veliki Britaniji, je izvedel raziskavo, v kateri je spremljal odzive ljudi na poročanje medijev o katastrofični prihodnosti. Ugotovil je, da preveč apokaliptično poročanje o podnebnih spremembah paralizira javnost in deluje kontraproduktivno, saj se med ljudi naseli apatija. "Znanstveniki so v svojih poročilih za javnost pretiravali oziroma zelo prosto uporabljali jezik, kar je vodilo do zmede v javnosti," je pojasnil Hulme.