Ne glede na to, kako težko je govoriti o »oglju« in »ekologiji« v istem kontekstu, je vredno poskusiti. Johannes Lehman in njegovi kolegi verjamejo, da je oglje oziroma »biooglje« (biochar) kot ga poznajo njegovi raziskovalci, naslednje veliko orožje v boju proti globalnemu segrevanju. Lehman, profesor na Cornell University predlaga, da bi biooglje, ki nastane, ko se biomasa žge v odsotnosti kisika, zakopali v zemljo kot alternativen način zmanjševanja podnebnih sprememb.

Rezultati njegove študije so pokazali, da bi mešanje biooglja s prstjo ne samo preprečila uhajanje ogljikovega dioksida v atmosfero, ampak bi tudi izločila toplogredne pline in pomagala znižati atmosferske koncentracije. Čeprav se sežiganje odpadnega lesa ali pridobivanje etanola iz koruze smatrata kot »ogljiko-nevtralna«, ker ogljikov dioksid, ki nastane med procesom, resorbirajo druge rastline, se zakopavanje oglja, ki je pretežno ogljik smatra kot »ogljika negativen« proces, ker bo dejansko prišlo do celokupnega  zmanjšanja koncentracij ogljikovega dioksida v ozračju.

V članku, ki ga je Lehmann objavil v časopisu Nature, je napisal, da bi bilo zmanjšanje emisij za 12 do 84 % višje, če bi biooglje ponovno zakopali v zemljo, namesto, da ga kurimo. Ta proces ni nov, Lehmann je dejal, da so ta proces uporabljali v porečju Amazonke nekaj sto let nazaj, ampak sedaj je zavoljo globalnega segrevanja zbudil interes znanstvenikov in politikov, ki bi radi našli novo in trajnostno rešitev.

Lehmann in njegovi kolegi predlagajo, da bi biooglje lahko zmešali z vrhnjo plastjo kmetijske zemlje, da bi odstranili ogljikov dioksid iz cikla rastlin, učinek, če bi to naredili v številnih državah, ki bi pripeljal do močnega znižanje ogljikovega dioksida v atmosferi. Poleg tega oglje v prsti poveča rodnost tal, saj pomaga rastlinam do hranil. »Biofizične koristi so sedaj jasno predstavljene in zadovoljivo napredne, da bi ekonomisti lahko našli priložnosti, da bi delovale,« tako Lehmann.

Vir: www.treehugger.com/