Etanol pridobljen iz koruze, nekoč ljubljenec navdušencev obnovljive energije, je pred kratkim zavoljo številnih opaženih in odkritih zmot, postal tarča znanstvenikov ter poslovne in javne gospodarske domene. V oči bodeta predvsem dve dejstvi: nizek izkoristek in naraščajoče cene hrane. Znanstveno raziskovalna dela so sedaj pokazala, da se za pridobivanje etanola porabi več fosilne energije, kot je dejanskega izkupička.

To dejstvo vpliva na to, da so sedaj na udaru učinkovitejše alternative, kot je celulozni etanol pridobljen iz odpadne biomase, ki ni samo poceni vir, ampak jo je v izobilju. Mariam Sticklen, profesorica na univerzi v Michiganu, je mogoče odkrila idealno rešitev za ta peroč problem. Celuloza, kompleksen ogljikov hidrat, zahteva prisotnost encimov, ki jih proizvede posebna, za rastline neznačilna bakterija, ki bi jih razgradila v uporabne sladkorje.

Sticklen in njenim sodelavcem je sedaj s pomočjo genetskega inženiringa uspelo, da je koruza proizvedla encime, ki jih proizvaja ta posebna bakterija. Sticklenova trdi, da s pomočjo celuloze, ki jo proizvede koruza, lahko prihranimo 30 do 50 centov (ameriških) na galon etanola. Da bi to stanje dosegla, je Sticklenova mogla zagotoviti, da encimi ne bi razgradili celulozo v živih rastlinah.

Problem, ki ga je rešila tako, da je uporabila encime, ki jih lahko najdemo v bakterijah, ki živijo v vrelcih (hot spring). Ker je encim aktiven samo ob visokih temperaturah, ostane speč vse dokler temperatura ne doseže 50 ºC. James McMillian, menedžer National Renewable Energy Laboratory  v Goldenu pravi, da bi se bilo potrebno dodobra prepričati, da tovrstne rastline ne bi imele negativnega vpliva na okolje, preden bi ta znanstveni dosežek prišel v javno uporabo. Rastlinska biomasa bi lahko bila bogat vir lahko prebavljivih sladkorjev za mikroorganizme, nakar bi lahko hitra rast le teh vodila do sprememb v ekosistemu.

Vir: www.treehugger.com/