Britanska vlada je objavila novico, da namerava zgraditi 2 miljona novih domov do leta 2016, vkjučno s petimi ogljikovo-nevtralnimi eko naselji s 5000 enotami. Vsako naselje bo imelo javni prevoz do obstoječih središč, veliko javnih zelenih površin, peščeve cone ter tehnične izboljšave, kot so skupno gretje.

Hiše bodo stale same zase, imele vrt ter bodo družinam prijazne. Trgovine in šole bodo na razdalji, ki bo omogočala peš dostop. Po letu 2016 napoveduje vlada, da bodo vsi domovi izgrajeni kot ogljikovo nevtralni (ne bodo prispevali k globalnemu segrevanju). 25 mest se je že javilo da se lahko pri njih razvijejo nova naselja.  Eno zeleno naselje že obstaja v Northstowe-u, drugo pa se gradi v severnem Cambridge-u.

Klimatske spremembe kličejo po novih rešitvah in s tem uporabi obnovljivih virov energije. Vetrne turbine so trenutno eden najbolj tehnološko naprednih in cenovno učinkovitih načinov pridobivanja energije.

Sodobne turbine lahko delujejo 85 odstotkov dni v letu ter lahko obratujejo vsaj 20 let. V Veliki Britaniji imajo najboljše razmere za vetrne turbine v Evropi, saj imajo tukaj kar 40 odstotkov vse vetrne energije stare celine. V Londonu zato načrtujejo gradnjo neverjetne stavbe, poimenovane Castle House, ki se bo napajala izključno s pomočjo vetrnih turbin.

Posnemanja vredna je odločitev ministrstva za okolje in prostor, ki je javnost obvestilo, da bodo odslej pili vodo iz “pipe” ter tako prispevali k zmanjšani porabi elektrike, embalaže in nenazadnje gospodarskega ravnanja do okolja.

“Ljubljana je ena redkih EU prestolnic, ki (še!!!) pije odlično vodo iz javnega omrežja,” je v izjavi za javnost dejal državni sekretar, mag. Mitja Bricelj. Bricelj je ob tem še opozoril, da z vsakim odvrženim lončkom oz. plastenko, odvržemo tudi pol lončka nafte, ki je potrebna za njihovo proizvodnjo/transport.

Bill Gates je odprl fond, ki razpolaga s 400 milijoni evrov in ki se bo ukvarjal s trgovanjem ogljikovih emisij. Za začetek je računalniški mogotec že odkupil 10 milijonov ton emisijskih odpadkov, ki jih bo Kitajska proizvedla do leta 2012.

Pekinško podjetje Peony Capital je danes sporočilo, da dovoli odkup emisij od dveh kitajskih podjetij, ki se ukvarjata s proizvajanjem goriv, in podjetja, ki proizvaja energijo s pomočjo vetra. Sklad The Bill and Melinda Gates Foundation naj bi že ponudil 100 milijonov evrov za odkup ogljikovih emisij, medtem ko naj bi ostali investitorji iz Avstralije, ZDA, Evrope in Azije ponudili dodatnih 300 milijonov evrov.

Znanstveniki so ugotovili, da oblaki onesnaženega zraka nad Azijo prispevajo k globalnemu segrevanju sorazmerno toliko kot toplogredni plini. Raziskovalci iz ZDA so goste oblake, ki jih povzroča izgorevanje lesa in fosilnih goriv nad zelo gosto naseljenim območjem, analizirali s pomočjo brezpilotnega letala.

Ugotovili so, da gosti "oblaki onesnaženja" zmanjšajo prepustnost sončnih žarkov, s čimer postaja površina Zemlje hladnejša, medtem ko se nižje plasti atmosfere vse bolj segrevajo. Mali delci v zraku naj bi segrevanje nižjih plasti atmosfere povečali za približno 50 odstotkov.

Šentjurčani se bodo pridružili 29 slovenskim občinam, ki so na pobudo Inštituta za trajnostni razvoj svoja kmetijska zemljišča razglasile za območja brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Bistvo takšne odločitve je, da upravljavci ali lastniki zemljišč ne smejo gojiti GSO v določeni občini, dolgoročni cilj pa je razširitev prepovedi na celotno državo.

Med večjimi občinami so se družini brez GSO doslej pridružili Maribor, Koper, Domžale, Krško, Brežice in Žalec, med njimi najdemo tudi znane kraje, kot so Zreče, Rogaška Slatina, Radovljica, Tolmin, Bovec, Cerknica, Moravče, Trzin, Zagorje, Metlika, Prevalje, Polzela in Dobrna. V Šentjurju je 1,7 odstotka vseh slovenskih kmetijskih zemljišč, kmetje obdelujejo več kakor 8100 hektarov zemlje, v občini je registriranih 56 ekoloških kmetij.

Za »proizvodnjo« zgolj enega velikega zrezka je potrebno 10.000 litrov vode. Velik, sočni zrezek, ki ga nekateri obožujejo, a se ne zavedajo, da hkrati s tem kosom mesa porabijo okoli 10.000 litrov vode.

Govedo, iz katerega izvira ta zrezek, toliko vode ni le popilo, prav tako veliko vode je bilo porabljeno za proizvodnjo krme. In tudi v klavnici teče veliko vode. Vodo, ki se uporablja za proizvodnjo prehrambnih sredstev in drugih proizvodov, imenujemo »virtualna voda«.

Je nevidna, a ni brez učinka. Tako prispeva intenzivna pridelava zelenjave v južni Španiji k pomanjkanju vode v regiji, ki je zaradi globalnih podnebnih sprememb že tako ali tako ogrožena, kar jo spreminja v puščavo.

Študije mednarodne skupine raziskovalcev so pokazale, da se je dolžina vročinskih valov v zahodnih delih Evrope od leta 1880 do danes podvojila. Avtorji študije so med raziskavami ugotovili tudi, da se je pogostost ekstremno vročih dni v zadnjem stoletju povečala za kar trikrat.

Študija je med drugim pokazala tudi, da vročinski valovi v zahodni Evropi ocene povprečnih letnih temperatur spremenijo za kar okoli 30 odstotkov. Raziskovalci poudarjajo, da lahko tovrstne ekstremne klimatske dogodke v prihodnje pričakujemo še pogosteje.

Mehika od ZDA zahteva, da spremeni načrte o gradnji ograje na meji med državama, saj ta pomeni grožnjo ekosistemu. Študije naj bi pokazale, da bi ograja, opremljena z visoko občutljivimi senzorji in lučmi, negativno vplivala na živali. Bojijo se, da bo pregrada živali razdelila v manjše skupine, to pa bi lahko vplivalo na njihovo genetsko raznovrstnost.

Mehiški okoljevarstveniki so prepričani, da bi negativni vpliv med drugim občutili populaciji jaguarja in mehiškega črnega medveda. Poleg tega bi pregrada ogrozila področja, kot so Baja California, Sonora in Arizona. Predlagajo, da ZDA namesto ograje vzpostavijo zelena območja brez cest ali nasade kaktusov.

Znanstveniki so odkrili, da korale poleg večje stopnje kislosti oceana in naraščanja temperatur morja ogrožajo tudi kemijske spojine. Gre za spojine oz. zmesi, ki se uporabljajo za čiščenje naftnih madežev. Do slabih vesti za korale so se dokopali raziskovalci izraelskega Nacionalnega inštituta za oceanografijo.

Ti so delovanju omenjenih spojin izpostavili dve vrsti koral in proučevali, kaj se z njimi dogaja. Po sedmih dneh so skoraj vse odmrle. Sicer pa je po besedah pomorskega biologa Barucha Rinkevicha kombinacija zmesi za razgrajevanje nafte in črnega zlata samega za korale najbolj smrtonosna.

Divjanje orkanov po državah okrog Mehiškega zaliva in ob Atlantiku na jugu ZDA je vsakoletni prizor, ki ga zaradi dobrega medijskega pokrivanja pozna ves svet. Orkanska sezona v ZDA in južno v območju Karibov traja uradno od 1. junija pa do 1. decembra, največja frekvenca hudih tropskih neviht pa je avgusta in septembra.

Poleg gospodarskih lahko imajo nevihte tudi politične posledice, kot se je zgodilo leta 2005 v primeru orkana Katrina, ki je uničil mesto New Orleans in povzročil nepopravljivo škodo zaupanju Američanov v sposobnost administracije predsednika Georgea Busha.

Predstavljajte si tekoče gorivo ki ga proizvajajo iz enakega materiala kot celulozni etanol (trave, sladkorni trs, koruza) vendar vsebuje 50 % več energije in porabi v procesu proizvodnje 65 % manj energije. Za razliko od etanola lahko to gorivo razpošljemo skozi obstoječe naftovode, rafinerije in bencinske črpalke.

Sliši se zanimivo, podjetje, ki se imenuje LS9, ustanovljeno leta 2005 trdi da je iznašlo takšno gorivo in je prišlo s to novico v javnost konec julija. Zagotavljajo da bo njihova “nafta” prišla na trg čez 3 do 5 let.

V koprskem primorju, severovzhodni Sloveniji in na Goriškem je stanje preskrbljenosti kmetijskih tal z vodo že dober mesec kritično, navaja poročilo o stanju voda Agencije RS za okolje. Julijski vročinski val in izjemno visoke temperature, ki so dosegle tudi do 39 stopinj Celzija, so močno izsušile kmetijska tla po celi državi.

Ob prehodnem poslabšanju vremena v torek je v večjem delu države sicer deževalo in se nekoliko osvežilo, a ne dovolj, da bi se pomanjkanje vode, ki pesti rastlinje, zmanjšalo. Rastline so v močnem sušnem stresu in meritve so marsikje pokazale, da je zaloga vode v tleh tako nizko, da rastlinam ni dosegljiva.

Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi! Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci letno postrelijo 5 milijonov divjih živali.

• Ta prekomerna proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebej zaradi požiganja tropskih gozdov. Poleg tega živali proizvajajo energijo z oksidacijo ogljikovih vezi, kar vodi do sproščanja ogljikovega dioksida (CO2) in vode. 21 odstotkov celotne emisije CO2, ki jo povzroča človeštvo, na ta način izhaja iz živali, ki jih jemo. In to ima katastrofalne globalne posledice.

Analiza hurikanov, ki se pojavljajo v Atlantskem oceanu, kaže, da se je njihovo število v zadnjega pol stoletja podvojilo.

Študija Kraljevega društva iz Londona, ki je vzela v precep dogajanje od leta 1900 dalje, ugotavlja, da na spremembe najbolj vplivajo od človeka povzročene podnebne spremembe, ki se kažejo v toplejšem morju in spremenjenih vetrnih vzorcih.

Študija tako zavrača trditve nekaterih znanstvenikov, da gre pri povečanju števila hurikanov le za naravni ciklični pojav, saj naj bi bilo najmanj 60 odstotkov hurikanov v zadnjih desetih letih neposredno povezanih s podnebnimi spremembami.

Podobno kot so to storili že leta 2002 v Londonu, bodo sedaj tudi v starem delu Milana uvedli plačilo takse za vsa vozila, ki bodo želela vstopiti v strogi center mesta. S tem želijo za kar polovico zmanjšati količino izpušnih plinov, je povedala milanska županja Letizia Moratti.

Za dnevni vstop v center mesta bodo vozniki morali odšteti 10 evrov. V Londonu za dnevni vstop v t.i. cono zastojev plačajo slabih 12 evrov. V Milanu v cono, kjer bodo uvedli posebno takso, vstopa okoli 89.000 vozil dnevno.

Študije so pokazale, da vse večje onesnaženje zraka lahko zavre in celo ustavi rast rastlin po svetu.

Toplogredni plini, predvsem ogljikov dioksid, naj bi bili za rast rastlin sicer ugodni, težave pa povzroča povečana koncentracija ozona nizko pri tleh.

Ta namreč povzroča poškodbe celic, ki jih vidimo kot rjave madeže na listih, zmanjša zmožnost fotosinteze in rastlini onemogoči normalen razvoj. Sodeč po napovedih strokovnjakov, pa bo zaradi uporabe fosilnih goriv koncentracija ozona v prihodnosti vse večja.

Na prvi pogled se zdi nenavadno, da v Formuli 1 govorijo o podnebnih spremembah. Gre namreč za šport, v katerem se porabi nepredstavljive količine goriva za pogon izjemno močnih motorjev, ki popijejo okoli liter goriva na kilometer. A zgleda, da se bo tudi v tem motornem športu začelo obračati na bolje.

Vedno več ekip si želi, da bi se v Formuli 1 začeli boriti proti podnebnim spremembam. Med predlaganimi spremembami so manjši motorji in biološka goriva. Vodilni v Formuli 1 pravijo, da bodo do leta 2011 uvedli velike spremembe pravil, ki bodo vzpodbujala zmanjšanje porabe goriva.

Odbor Evropske komisije za razvoj podeželja v Bruslju je potrdil program razvoja podeželja Slovenije za obdobje 2007-2013, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V sedemletnem obdobju je Sloveniji za različne ukrepe razvoja podeželja na voljo skoraj 1,16 milijarde evrov, od tega dobrih 900 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Slovenija bo v okviru programa izvajala ukrepe za razvoj podeželja, ki izhajajo iz nacionalnega strateškega načrta Slovenije, v katerem so opredeljeni cilji za razvoj podeželja do leta 2013. Ukrepe bo izvajala v okviru štirih osi.

Cerkniško jezero, ki je tudi del Nature 2000, je eno največjih presihajočih jezer v Evropi oz. na svetu in eno najbolj ohranjenih območij narave v Sloveniji.

V Naturo 2000 sodijo evropsko pomembna ohranitvena območja za določene živalske in rastlinske združbe. Jezero je takšen status dobilo predvsem kot pomembno območje gnezditve ptic, zlasti kosca - ptice, ki je ogrožena v svetovnem merilu.

Sicer pa je bilo do zdaj na Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici naštetih več kot 250 vrst ptic, okoli 100 naj bi jih tu gnezdilo ves čas. Jezero je na primer edino gnezdišče rjavovratega ponirka in rdečenogega martinca v Sloveniji. Ta prostor ni le dom številnih ptic, temveč tudi sesalcev, na primer srnjadi, jelenjadi, lisic, jazbecev in kun.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper so danes predstavili pilotski projekt na področju onesnaževanja ozračja z ozonom, ki trenutno poteka v Slovenski Istri.

Gre za uvajanje nove metode merjenja onesnaževal v zraku, ki je podlaga za izvajanje indikativnega monitoringa onesnaženosti zraka v Slovenski Istri, je pojasnila Agnes Šomen Joksič z ZZV Koper.

Na podlagi pridobljenih podatkov je po njenih besedah možno kartirati koncentracije izmerjenih onesnaževal in oceniti kakovost zraka na širšem območju, tudi daleč stran od virov emisij oziroma prometno najbolj obremenjenih cest in mestnih središč.

Podnebni skeptiki trdijo, da je bilo podnebje našega planeta vedno nestalno in da je trenutno povišanje temperatur le del naravnega ciklusa (sprememba sončne proizvodnje in ne emisij ogljikovega dioksida).

Vendar pa je nova raziskava podatkov sončnega sevanja v zadnjih 25 letih 20. stoletja jasno pokazala nasprotno. Kljub temu, da se je delovanje sonca od leta 1985 zmanjševalo, so globalne temperature pospešeno naraščale.

"Hipoteza o soncu" je bila predstavljena marca v dokumentarnem filmu Globalno segrevanje - velika Prevara (The Great Global Warming Swindle). Program je bil nato ostro kritiziran zaradi prevračanja znanstvenih podatkov, zato da se je lahko skladal z argumenti skeptikov.

Skupina znanstvenikov iz Kanade, Japonske, Velike Britanije in ZDA bo v četrtek objavila ugotovitve najnovejše raziskave o klimatskih spremembah. V njej potrjujejo, da so klimatske spremembe, na katere smo v veliki meri vplivali ljudje, imele velikanski vpliv na globalni vzorec padavin v dvajsetem stoletju.

Količina letnih padavin se je povečala v deželah kot so Kanada in Rusija ter v severnem delu Evrope, medtem ko se je na območju Indije in v delih Afrike znano zmanjšala. Raziskovalci pravijo, da so klimatske spremembe vzrok za večje količine letnih padavin na severni polobli.