Mehika od ZDA zahteva, da spremeni načrte o gradnji ograje na meji med državama, saj ta pomeni grožnjo ekosistemu. Študije naj bi pokazale, da bi ograja, opremljena z visoko občutljivimi senzorji in lučmi, negativno vplivala na živali. Bojijo se, da bo pregrada živali razdelila v manjše skupine, to pa bi lahko vplivalo na njihovo genetsko raznovrstnost.

Mehiški okoljevarstveniki so prepričani, da bi negativni vpliv med drugim občutili populaciji jaguarja in mehiškega črnega medveda. Poleg tega bi pregrada ogrozila področja, kot so Baja California, Sonora in Arizona. Predlagajo, da ZDA namesto ograje vzpostavijo zelena območja brez cest ali nasade kaktusov.

Znanstveniki so odkrili, da korale poleg večje stopnje kislosti oceana in naraščanja temperatur morja ogrožajo tudi kemijske spojine. Gre za spojine oz. zmesi, ki se uporabljajo za čiščenje naftnih madežev. Do slabih vesti za korale so se dokopali raziskovalci izraelskega Nacionalnega inštituta za oceanografijo.

Ti so delovanju omenjenih spojin izpostavili dve vrsti koral in proučevali, kaj se z njimi dogaja. Po sedmih dneh so skoraj vse odmrle. Sicer pa je po besedah pomorskega biologa Barucha Rinkevicha kombinacija zmesi za razgrajevanje nafte in črnega zlata samega za korale najbolj smrtonosna.

Divjanje orkanov po državah okrog Mehiškega zaliva in ob Atlantiku na jugu ZDA je vsakoletni prizor, ki ga zaradi dobrega medijskega pokrivanja pozna ves svet. Orkanska sezona v ZDA in južno v območju Karibov traja uradno od 1. junija pa do 1. decembra, največja frekvenca hudih tropskih neviht pa je avgusta in septembra.

Poleg gospodarskih lahko imajo nevihte tudi politične posledice, kot se je zgodilo leta 2005 v primeru orkana Katrina, ki je uničil mesto New Orleans in povzročil nepopravljivo škodo zaupanju Američanov v sposobnost administracije predsednika Georgea Busha.

Predstavljajte si tekoče gorivo ki ga proizvajajo iz enakega materiala kot celulozni etanol (trave, sladkorni trs, koruza) vendar vsebuje 50 % več energije in porabi v procesu proizvodnje 65 % manj energije. Za razliko od etanola lahko to gorivo razpošljemo skozi obstoječe naftovode, rafinerije in bencinske črpalke.

Sliši se zanimivo, podjetje, ki se imenuje LS9, ustanovljeno leta 2005 trdi da je iznašlo takšno gorivo in je prišlo s to novico v javnost konec julija. Zagotavljajo da bo njihova “nafta” prišla na trg čez 3 do 5 let.

V koprskem primorju, severovzhodni Sloveniji in na Goriškem je stanje preskrbljenosti kmetijskih tal z vodo že dober mesec kritično, navaja poročilo o stanju voda Agencije RS za okolje. Julijski vročinski val in izjemno visoke temperature, ki so dosegle tudi do 39 stopinj Celzija, so močno izsušile kmetijska tla po celi državi.

Ob prehodnem poslabšanju vremena v torek je v večjem delu države sicer deževalo in se nekoliko osvežilo, a ne dovolj, da bi se pomanjkanje vode, ki pesti rastlinje, zmanjšalo. Rastline so v močnem sušnem stresu in meritve so marsikje pokazale, da je zaloga vode v tleh tako nizko, da rastlinam ni dosegljiva.

Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi! Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci letno postrelijo 5 milijonov divjih živali.

• Ta prekomerna proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebej zaradi požiganja tropskih gozdov. Poleg tega živali proizvajajo energijo z oksidacijo ogljikovih vezi, kar vodi do sproščanja ogljikovega dioksida (CO2) in vode. 21 odstotkov celotne emisije CO2, ki jo povzroča človeštvo, na ta način izhaja iz živali, ki jih jemo. In to ima katastrofalne globalne posledice.

Analiza hurikanov, ki se pojavljajo v Atlantskem oceanu, kaže, da se je njihovo število v zadnjega pol stoletja podvojilo.

Študija Kraljevega društva iz Londona, ki je vzela v precep dogajanje od leta 1900 dalje, ugotavlja, da na spremembe najbolj vplivajo od človeka povzročene podnebne spremembe, ki se kažejo v toplejšem morju in spremenjenih vetrnih vzorcih.

Študija tako zavrača trditve nekaterih znanstvenikov, da gre pri povečanju števila hurikanov le za naravni ciklični pojav, saj naj bi bilo najmanj 60 odstotkov hurikanov v zadnjih desetih letih neposredno povezanih s podnebnimi spremembami.

Podobno kot so to storili že leta 2002 v Londonu, bodo sedaj tudi v starem delu Milana uvedli plačilo takse za vsa vozila, ki bodo želela vstopiti v strogi center mesta. S tem želijo za kar polovico zmanjšati količino izpušnih plinov, je povedala milanska županja Letizia Moratti.

Za dnevni vstop v center mesta bodo vozniki morali odšteti 10 evrov. V Londonu za dnevni vstop v t.i. cono zastojev plačajo slabih 12 evrov. V Milanu v cono, kjer bodo uvedli posebno takso, vstopa okoli 89.000 vozil dnevno.

Študije so pokazale, da vse večje onesnaženje zraka lahko zavre in celo ustavi rast rastlin po svetu.

Toplogredni plini, predvsem ogljikov dioksid, naj bi bili za rast rastlin sicer ugodni, težave pa povzroča povečana koncentracija ozona nizko pri tleh.

Ta namreč povzroča poškodbe celic, ki jih vidimo kot rjave madeže na listih, zmanjša zmožnost fotosinteze in rastlini onemogoči normalen razvoj. Sodeč po napovedih strokovnjakov, pa bo zaradi uporabe fosilnih goriv koncentracija ozona v prihodnosti vse večja.

Na prvi pogled se zdi nenavadno, da v Formuli 1 govorijo o podnebnih spremembah. Gre namreč za šport, v katerem se porabi nepredstavljive količine goriva za pogon izjemno močnih motorjev, ki popijejo okoli liter goriva na kilometer. A zgleda, da se bo tudi v tem motornem športu začelo obračati na bolje.

Vedno več ekip si želi, da bi se v Formuli 1 začeli boriti proti podnebnim spremembam. Med predlaganimi spremembami so manjši motorji in biološka goriva. Vodilni v Formuli 1 pravijo, da bodo do leta 2011 uvedli velike spremembe pravil, ki bodo vzpodbujala zmanjšanje porabe goriva.

Odbor Evropske komisije za razvoj podeželja v Bruslju je potrdil program razvoja podeželja Slovenije za obdobje 2007-2013, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V sedemletnem obdobju je Sloveniji za različne ukrepe razvoja podeželja na voljo skoraj 1,16 milijarde evrov, od tega dobrih 900 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Slovenija bo v okviru programa izvajala ukrepe za razvoj podeželja, ki izhajajo iz nacionalnega strateškega načrta Slovenije, v katerem so opredeljeni cilji za razvoj podeželja do leta 2013. Ukrepe bo izvajala v okviru štirih osi.

Cerkniško jezero, ki je tudi del Nature 2000, je eno največjih presihajočih jezer v Evropi oz. na svetu in eno najbolj ohranjenih območij narave v Sloveniji.

V Naturo 2000 sodijo evropsko pomembna ohranitvena območja za določene živalske in rastlinske združbe. Jezero je takšen status dobilo predvsem kot pomembno območje gnezditve ptic, zlasti kosca - ptice, ki je ogrožena v svetovnem merilu.

Sicer pa je bilo do zdaj na Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici naštetih več kot 250 vrst ptic, okoli 100 naj bi jih tu gnezdilo ves čas. Jezero je na primer edino gnezdišče rjavovratega ponirka in rdečenogega martinca v Sloveniji. Ta prostor ni le dom številnih ptic, temveč tudi sesalcev, na primer srnjadi, jelenjadi, lisic, jazbecev in kun.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper so danes predstavili pilotski projekt na področju onesnaževanja ozračja z ozonom, ki trenutno poteka v Slovenski Istri.

Gre za uvajanje nove metode merjenja onesnaževal v zraku, ki je podlaga za izvajanje indikativnega monitoringa onesnaženosti zraka v Slovenski Istri, je pojasnila Agnes Šomen Joksič z ZZV Koper.

Na podlagi pridobljenih podatkov je po njenih besedah možno kartirati koncentracije izmerjenih onesnaževal in oceniti kakovost zraka na širšem območju, tudi daleč stran od virov emisij oziroma prometno najbolj obremenjenih cest in mestnih središč.

Podnebni skeptiki trdijo, da je bilo podnebje našega planeta vedno nestalno in da je trenutno povišanje temperatur le del naravnega ciklusa (sprememba sončne proizvodnje in ne emisij ogljikovega dioksida).

Vendar pa je nova raziskava podatkov sončnega sevanja v zadnjih 25 letih 20. stoletja jasno pokazala nasprotno. Kljub temu, da se je delovanje sonca od leta 1985 zmanjševalo, so globalne temperature pospešeno naraščale.

"Hipoteza o soncu" je bila predstavljena marca v dokumentarnem filmu Globalno segrevanje - velika Prevara (The Great Global Warming Swindle). Program je bil nato ostro kritiziran zaradi prevračanja znanstvenih podatkov, zato da se je lahko skladal z argumenti skeptikov.

Skupina znanstvenikov iz Kanade, Japonske, Velike Britanije in ZDA bo v četrtek objavila ugotovitve najnovejše raziskave o klimatskih spremembah. V njej potrjujejo, da so klimatske spremembe, na katere smo v veliki meri vplivali ljudje, imele velikanski vpliv na globalni vzorec padavin v dvajsetem stoletju.

Količina letnih padavin se je povečala v deželah kot so Kanada in Rusija ter v severnem delu Evrope, medtem ko se je na območju Indije in v delih Afrike znano zmanjšala. Raziskovalci pravijo, da so klimatske spremembe vzrok za večje količine letnih padavin na severni polobli.

Vse od nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 je bilo javno mnenje tovrstnim jedrskim objektom močno nenaklonjeno. Zaradi klimatskih sprememb pa je postala jedrska energija znova sprejemljivejša.

Vse do zadnjega potresa na Japonskem. Potres, ki je minuli teden stresel Japonsko in tako poškodoval največjo jedrsko elektrarno na svetu Kashiwazaki, da so jo morali zapreti, je znova spodbudil polemike o varnosti jedrskih reaktorjev. Velika prednost jedrske energije je, da ne povzroča segrevanja ozračja.

V soboto, 7. julija 2007, je bilo dogajanje na Kongresnem trgu v Ljubljani v znamenju brezplačnega koncerta Rok za prihodnje generacije, ki ga je Društvo Planet Zemlja priredilo v znak podpore globalnemu gibanju Live Earth. Pobudi za ohranitev našega planeta se je pridružil tudi UNICEF Slovenija, ki je poleg slovenskih glasbenikov, znanih javnih osebnosti, organizacij ter pokroviteljev koncerta, pozval k odgovornejšemu ravnanju z okoljem in s tem preprečevanju katastrofalnih posledic klimatskih sprememb na okolje.

»Vsakdo lahko prispeva svoj delež k ohranjanju okolja in skrbi za lepši jutri otrok. V to mrežo UNICEF-u Slovenija vpleta svoja prizadevanja. Pri tem smo vselej na strani otrok, na strani njihove prihodnosti, v sožitju z ohranjanjem okolja«, je na koncertu povedala Milena Zupančič, nacionalna ambasadorka UNICEF-a Slovenija.

Japonski znanstveniki so ugotovili, da proizvodnja kilograma govejega mesa povzroči več toplogrednih plinov kot triurna vožnja z avtomobilom in triurna osvetlitev doma. Izračunali so namreč, koliko škode za okolje nastane na farmah pri vzreji, klanju in prodaji govedi.

Pri proizvodnji kilograma govedine namreč nastane 36,4 kilograma CO2, ključnega toplogrednega plina. Večino toplogrednih emisij, ki nastanejo v kravjem prebavnem sistemu pa predstavlja metan. Za proizvodnjo enega kilograma govedine je poleg tega potrebno toliko energije, kot če bi 20 dni gorela 100-vatna žarnica. Študija bo v celoti objavljena v reviji Animal Science Journal.

Tveganje za nastanek obolenja se veča kot pri pasivnih kadilcih
Nemški znanstveniki z univerze Duisburg-Essen so ugotovili, da izpostavljenost izpušnim plinom povečuje tveganje za nastanek infarkta.
Večjemu tveganju za bolezni srca smo izpostavljeni tako na avtocestah kot tudi v središčih mest in na drugih prometnih cestah.

Znanstveniki so potrdili, da imajo izpušni plini avtomobilov enak vpliv na srce kot cigaretni dim. Tveganje za nastanek infarkta je enako kot pri pasivnih kadilcih. Poleg izpušnih plinov slabo vpliva na zdravje tudi hrup.

Pomanjkanje vode bo sčasoma postalo vse večji problem po vsem svetu. V Veliki Britaniji so se že pripravili na čase, ko bo zaradi suše in pomanjkanja dežja prišlo do potrebe po dodatnih virih sveže vode.

Vlada je namreč odobrila gradnjo prvega razsoljevalnega obrata v Britaniji. Delovati bo začel leta 2009, zgradili pa ga bodo v Bectonu v vzhodnem Londonu. Dnevno bodo razsolili približno 140.000.000 litrov vode, kar je dovolj za približno milijon ljudi. Kritiki pa menijo, da bi se vlada namesto tega morala posvetiti samemu problemu, zakaj sploh prihaja do pomanjkanja vode.

Uprava RS za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Koper, Izola in Piran.

Na teh območjih je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo na območjih, kjer je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, izvajale poostren nadzor.

Učinki izgube biološke raznolikosti so hujši, kot smo prepričani.

Izguba biološke raznolikosti bi lahko vplivala na proizvodnjo hrane, kvaliteto vode in stopnjo ogljikovega dioksida v ozračju precej bolj, kot so znanstveniki prvotno predvideli.

Sedaj sta Andy Hector z univerze v Zuerichu v Švici in Robert Bagchi z oxfordske univerze razvila metodo, s katero je mogoče analizirati, kako število vrst v prostoru vpliva na delovanje ekosistema, kot je na primer razkroj in formacija prsti, nastanek hranljivih snovi, rast rastlin itd.

Znanstveniki opozarjajo, da je najpomembnejša italijanska reka Pad zaradi sušnih obdobij vse krajša. Podatek, da bi se Pad v naslednjih desetih let lahko skrajšal za 100 kilometrov, je očitno dovolj resna grožnja.

Kot poročajo italijanski viri, morska voda zaradi nizkega vodostaja reke Pad prodira vse bolj v notranjost ene izmed najpomembnejših italijanskih rek in jo tako tudi krajša. Reka Pad sicer izvira v Alpah, na meji med Italijo in Francijo, dolga pa je 652 kilometrov. Je največja italijanska reka, ki se izliva v Jadransko morje pri Benetkah.