Podnebne spremembe so največji varnostni izziv od časov hladne vojne, toda ljudje se tega še ne zavedajo in se ne poslužujejo lahkih rešitev, ko je, denimo, varčevanje z energijo doma, so povedali strokovnjaki iz trinajstih držav na srečanju na Norveškem.

Seminarja v raziskovalni bazi Ny Alsund, okoli 1200 kilometrov oddaljeni od Severnega pola, se je udeležilo 40 znanstvenikov in uradnih predstavnikov držav.

Kot je povedal britanski ambasador za podnebne spremembe John Ashton, bi morali globalno segrevanje označiti kot varnostni problem, kot je vojna proti terorizmu, da bi podprli svetovno akcijo za zmanjšanje izpuhov fosilnih goriv v ozračje. Hladna vojna je bila zadnji veliki problem, s katerim se je svet soočil na ekonomskem, političnem in industrijskem področju, je povedal.

Znanstveniki so poudarili, da se države preveč osredotočajo na stroške za zmanjšanje toplogrednih plinov, premalo pa na tveganje za povišanje gladine morja, hude nevihte in poplave. Večina sodelujočih je soglašala, da je stroške za boj proti globalnemu segrevanju mogoče obvladati.

Po poročilu Združenih narodov bi tudi najstrožji ukrepi do leta 2030 pomenili izgubo samo treh odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Toda strokovnjaki menijo, da bo težko prepričati milijone posameznikov, da zmanjšajo porabo energije ali vlagajo v nove tehnologije, ki bodo omilile učinek tople grede.

Najlažji način je, da temperaturo v stanovanju zmanjšamo za eno stopinjo Celzija, druga možnost pa je podražiti ogrevanje tam, kjer bi temperatura v domovih presegla 18 stopinj Celzija. Večina ljudi ne tehta daljnosežnih posledic svojega ravnanja, zato tudi ne vidijo prednosti varčnih žarnic, ki so sicer dražje, a trajajo bistveno dlje kot navadne.

Vir: dnevnik.si