Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja je pred okoli pol leta začel delovati Dolenjski ekološki zavod (DEZ) s sedežem v Novem mestu. Kot je povedal direktor Jože Povšič, gre za zavod, ki deluje v javnem interesu.

Na priporočilo Evropske komisije so bili tovrstni zavodi ustanovljeni po ostalih slovenskih regijah, Dolenjska je bila nekakšna črna lisa, je razložil Povšič. »EU ugotavlja, da smo v Sloveniji glede varstva okolja in ekološke ozaveščenosti na repu vseh držav članic, v Sloveniji pa je na repu Dolenjska,« je povedal.

Problemi zaradi nepoznavanja

Po besedah Povšiča se na njihovem zavodu ukvarjajo predvsem z ozaveščanjem prebivalcev prihodnje Dolenjske pokrajine na področju varstva okolja in ekologije. »Izvajamo varstvo okolja na vseh področjih življenja, delujemo za ekološko usmerjeno gospodarsko politiko in utrjevanje ekološke zavesti.

« S pomočjo društev in združenj pripravljajo razna predavanja in seminarje. »Imamo kar nekaj aktivnih ljudi, ki imajo predvsem visoko strokovno izobrazbo,« je še povedal in dodal, da njihovo delo zahteva določeno izobrazbeno stopnjo, saj prenašajo znanje na druge ljudi.

»Ko ljudje spoznajo določena dejstva, se začnejo zavedati, kaj v naravi počnejo,« je razložil in dodal, da okolijsko ozaveščeni župani na Dolenjskem ugotavljajo, da delajo ljudje napake v naravi predvsem zato, ker s temi zadevami niso seznanjeni.

Sodelovanje z občinami

»Prijavljeni smo na nekatera nepovratna evropska sredstva s področja varstva okolja, pripravljamo pa se tudi na to, da bi za določene projekte dobili denar iz norveškega evropskega sklada,« je razložil Povšič. Ta čas se ukvarjajo predvsem s pomorom rib zaradi nizkih vodostajev. Sodelujejo pri umeščanju in delovanju največjega odlagališča odpadkov na Dolenjskem.

Veliko pozornost namenjajo tudi azbestno-cementnim vodovodnim cevem. »V 14 dolenjskih občinah je skupno 155 kilometrov teh cevi. Največje vodne izgube imajo v občini Žužemberk, sledi pa ji občina Trebnje.« V Mokronogu se je pojavil velik ekološki problem saj zastarela čistilna naprava ni kos čiščenju odpadnih voda iz lokalne klavnice.

»Prebivalcem Krajevne skupnosti Račje selo smo pojasnili, da imajo pravico do rente, če se bo širila deponija Globoko.« Pristojnim so predlagali tudi razširitev ceste, ki vodi do deponije. Prihodnje leto ne bo več dovoljeno odlagati odpadkov brez predhodnega ločenega zbiranja. Zato ljudi seznanjajo z ustrezno zakonodajo na tem področju.

Vir: dobrojutro.net