Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010, ki jo je državni zbor potrdil minuli torek, je naravnana predvsem k zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjševanju dejavnikov tveganja za njihov razvoj. Izboljšali naj bi ponudbo varne in zdravju koristne hrane. Poleg tega pa naj bi izboljšali prehranjevalne navade vseh prebivalcev, še zlasti otrok, srednješolcev in tistih skupin, ki so zdaj najbolj ogrožene z vidika zdrave prehrane in bolezni. Dokument namreč daje poseben poudarek socialno in ekonomsko ogroženim skupinam, prebivalcem ruralnega okolja, zdravstveno ogroženim ter bolnikom in stanovalcem v bolnišnicah in domovih za starejše.

Med srednjeročnimi prehranskimi cilji od leta 2005 do 2010 je povečano uživanje zelenjave in sadja, prehranske vlaknine, vitamina C in kalcija. Povečali naj bi tudi delež izključno dojenih otrok do šestega meseca starosti in ob ustrezni dodatni prehrani podaljšali dojenje vsaj do enega leta starosti. Zmanjšali naj bi uživanje skupnih maščob in predvsem nasičenih maščob ter alkohola. Zmanjšali pa naj bi tudi delež debelosti med odraslimi in preprečili nadaljnje naraščanje debelosti med otroki in mladostniki, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Piše: Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

KAKŠNA HRANA JE PRIMERNA ZA LJUDI - GLEDE NA ANATOMIJO

Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker, Brynt in v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov cilj; to omogoča zavlačevana profitabilnost, ki jo prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, ki ga lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice farmacevtske industrije na osnovi takšnega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski), tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Brynt sta ugotovila, da je človek, kot ga slika ortodoksna znanost, lovec in mesojedec (ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel) samo MIT (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit v današnji obliki, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit! Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih ortodoksne znanosti… Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«

Svetovna zdravstvena organizacija opozorja mlade, naj jih zaradi nevarnosti raka ne uporabljajo.

Svetovna zdravstvena organizacija je včeraj v javnost poslala opozorilo, da mladi do 18. leta zaradi tveganja kožnega raka ne bi smeli uporabljati solarijev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v svetu namreč vsako leto zboli za malignim melanomom 132.000 ljudi, 66.000 ljudi na leto pa zaradi kožnega raka ali melanoma umre.

"Strinjam se, da solariji še malo niso tako nedolžni, kot se zdi, in v solarijih ne vidim nikakršnih zdravilnih učinkov," dodaja tudi prof. dr. Zvonimir Rudolf, generalni direktor onkološkega inštituta.

Vir: www.dnevnik.si

Nikola Petrovič, objavljeno v reviji Viva, februarja 2005

Morda se vam bo sprva zdelo nenavadno, celo smešno, da berete prispevek o iztrebljanju. Spraševali se boste, zakaj neki se je avtor spravil razpredati o takšni banalnosti, kot je položaj telesa pri tem neuglednem, smrdljivem opravilu. Kako mu je sploh prišlo na pamet, da Slovencem na začetku 21. stoletja predlaga, naj kakajo čepe?

Navajeni smo iztrebljanje skrivati nekam na stran, na stran-išče, da bi neugledni zvoki in vonjave ostali čim bolj neopaženi. Z njim je povezanih veliko žaljivk in negativnih občutkov, kot so sram, gnus, nelagodje, tesnoba, odpor – poleg tistih pozitivnih, seveda, povezanih z olajšanjem, ki mu (upajmo) sledi. Zanimivo je, da praktično nimamo nezaznamovane besede za to vsakdanje dejanje, ki ne bi bila bodisi klinična ali otroška ali vulgarna. Ampak pustimo zdaj besede, poglejmo končno, kaj je torej tako problematičnega v sedečem opravljanju potrebe.


KOT KRALJ NA PRESTOLU ...

Stolu podobne straniščne školjke, kakršne uporabljamo danes, so se razvile pred manj kot dvestotimi leti. Izumitelja naj bi bila neki mizar in vodovodni instalater iz Anglije, ki seveda nista poznala človeške fiziologije, namestila pa sta jih v nekatere od prvih stavb, ki so imele hišna stranišča. Porcelanski prestol so kmalu začeli oponašati tudi drugi, saj se jim je sedeči položaj zdel bolj plemenit in s tem primernejši za aristokracijo. To je bil tudi način, kako se poleg obleke in navad še po nečem razlikovati od primitivnih domačinov v kolonijah.

Pismo Drage Sadar, ekonomistke iz Velenja.


SAMI MORAMO SPREJETI ODGOVORNOST ZA SVOJE ZDRAVJE!

Dobre stvari se nam v življenju zmeraj zgodijo takrat, ko jim dovolimo, da vstopijo v naše življenje. Zgodijo se takrat, ko smo jim pripravljeni prisluhniti, ter jih sprejeti z odprto glavo in srcem. Ponavadi se ljudje bojimo sprememb, ker nas silijo, da ravnamo drugače, kot je v starem, utečenem, komfortnem ravnanju – tako je kot s staro, ponošeno rokavico, imamo jo radi, čeprav prsti že skoraj kukajo ven, vendar je še nismo pripravljeni zavreči, saj je še zmeraj uporabna in – prirasla nam je k srcu.

Tudi jaz nisem bila izjema glede tega; leta in leta sem poskušala, vendar nikoli naredila odločilnega koraka, da bi posegla v svoje življenje in ga uredila drugače. Ves čas sem namreč bila prepričana, da živim »zdravo«, v skladu s svojimi potrebami. Stvari so se zdele obvladljive, dokler nisem začela bolehati. Začelo se je z lažjimi težavami – Sedem stopenj bolezni – ki pa so se z leti samo stopnjevale. Nikoli, nikoli nisem pomislila, da je za moje slabo počutje kriv način priprave hrane in prehranjevanja, saj sem vedno pazila, »kaj skuham«. Zame je bilo normalno, da človek pač enkrat ali dvakrat letno mora k zdravniku po antibiotik, ker je pač zbolel za angino. Verjela sem avtoriteti »bele halje« ter lepo pridno požirala zdravila, saj avtoriteti diplome pač verjamemo, zaupamo, se ne upiramo.

Z leti so se pojavile težave z žolčnikom (kronično vnetje)tako da sem upoštevaje zdravnikova navodila vso hrano do »mrtvega skuhala«, ker me je prepričal, da ne smem uživati nobene hrane, ki ni termično obdelana. Vsak, ki je imel težave s tem organom, ve, kakšno dieto so mu predpisali - škoda besed glede teh diet. Nikoli nisem pomislila, da bo to vplivalo na mojo krvno sliko, saj sem še vedno uživala ribje meso in goveje meso brez maščob. Ob določenih časovnih obdobjih sem še vedno zavila v laboratorij na krvne preiskave, ki so mimogrede vedno »prinesle« doze preparata Fe, saj je bilo nujno potrebno »napolniti depoje železa«, saj moje telo ni ustvarjalo hemoglobina v zadostni količini.

Slovenski teden boja proti raku, ki letos poteka z geslom Zadrega je izgovor - ne umrimo zaradi strahu, se začenja danes. Celotedenske aktivnosti bo odprla novinarska konferenca Onkološkega inštituta, na kateri bodo strokovnjaki onkologi predstavili delo inštituta in vlogo prehrane zdravega človeka in bolnika z rakom, predstavniki zveze in društev pa svoje delo, ki je povezano z osveščanjem javnosti o tej pogosti bolezni.

Sicer pa se bodo ta teden zvrstili še številni dogodki. Tako bo v torek potekal dan odprtih vrat Onkološkega inštituta, v sredo pa slavnostna seja na ministrstvu za zdravje, na kateri bodo Onkološkemu inštitutu podarili 12 milijonov tolarjev iz novoletne dobrodelne akcije. V četrtek se bodo lahko obiskovalci Mercator centra v Ljubljani in City Parka seznanili s samopregledovanjem dojk in mod, v petek pa bo svoja vrata za obiskovalce odprla Zveza in Ljubljansko društvo za boj proti raku, so sporočili z Zveze slovenskih društev za bolj proti raku.

Umrljivost za rakom je možno zmanjšati le z zgodnjim odkrivanjem raka, poudarjajo v zvezi ter na Onkološkem inštitut. Zato ljudi opozarjajo, da je osveščenost nujna ter naj se že ob pojavi prvih simptomov takoj posvetujejo s svojim zdravnikom, predvsem pa, naj ne po slovenski navadi odlašajo z obiskom pri svojem zdravniku več kot pol leta.

Vir: www.dnevnik.si

Piše: Jure Pogačnik


V sobotnem Dnevniku je g. Gombač potožil o svojem neuspešnem iskanju finskega programa za zmanjševanja bolezni srca in ožilja ter rakavih bolezni, ter si oddahnil, ko mu je uspelo, da ni našel nič. Za vse pa, ki se s tem resno ukvarjajo, je finski program splošno znano dejstvo, ki ga je zaslediti v mnogih virih, med njimi Wordwatch Institute "State of the World 2000", poročanje televizije BBC z naslovom "Aplavzi programu zdravljenja srca", na sporedu 14. februarja 2000, knjiga The Food Revolution, avtorja Johna Robinsa, založba Conari Press leta 2001, ter mnogi drugi. Morda bi o tem lahko več izvedel več tudi v Nacionalnem programu zoper kronične nenalezljive bolezni - Cindi Slovenija.

O tem ne bi bilo vredno zgubljati besed, če ne bi na TV začeli s predvajanjem reklam, v katerih športniki tako nebogleno padajo in se opotekajo, menda zato, ker niso pojedli dovolj mesa. Naše prababice bi temu morda verjele, nikakor pa se s tem ne bi strinjali številni svetovni prvaki, ki so meso črtali iz jedilnika. Ena takšnih je recimo Surya Bonaly, olimpijska zmagovalka v umetnostnem drsanju, pa Martina Navratilova in kar je še posebej zanimivo, številni svetovni, evropski in olimpijski zmagovalci v borilnih veščinah.

Piše: Alois Kolar,
Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

O mleku samem, kot hrani, ki ni kompatibilna s človeško biološko prilagojenostjo sem predaval in pisal že v Znanosti Življenja 2001 (glasilo Kluba Naravnega Zdravja – Club of Natural Health), kot tudi v njeni izdaji 2002. Vedno več bolezni med ljudmi in promoviranje Actimel ter podobno »zdravih« mlečnih izdelkov pa me je stimuliralo, da o mleku, kot »neobhodno potrebni hrani za razvoj otrok in mladostnikov«, kot to vztrajno uči, priporoča »umetnost medicine«, farmacevtska industrija, proizvajalci, predelovalci, prodajalci in preprodajalci, napišem, povem še nekatera pojasnila, nekatere vire raziskav, katerih rezultati so popolnoma drugačni od trditev »ortodoksne znanosti«. Od vas samih pa je odvisno, kako se boste prehranjevali v prihodnosti.

Izročila in kasneje dopisana literatura v najbolj razširjeni knjigi na svetu nam ves čas vcepljata v glavo pravljico o »medu in mleku« in mleko naj bi bilo zlasti za otroke najbolj prijetna, naravna in prijazna hrana…vendar je resnica drugačna.
V svojem 10 in pol letnem življenju v skladu s principi Naravnega Zdravja – Naravne Higiene – kar seveda pomeni: NIČ mleka in mlečnih izdelkov, vam lahko zatrdim, da ni nobenega pomanjkanja kakršnih koli substanc, kar je tudi praktična potrditev znanosti imenovane Naravno Zdravje – Naravna Higiena. Pa znova poglejmo nekaj dejstev, ki bi vam utegnila spremeniti mišljenje in seveda ravnanje, hranjenje.

Piše: Mitja Fajdiga

O nepoučenem vegetarijanstvu

Kam človeka lahko pripelje poskušanje z različnimi zvrstmi vegetarijanstva, če, recimo, sledi samo okusu ali pa modnim dietam, o tem priča izkušnja Francozinje Françoise Rivière.

Njena izkušnja s pomanjkljivim vegetarijanstvom je stara že skoraj pol stoletja. Konec 1950-ih let so jo med drugim mučili ledvični kamni, kronično vnetje sinusov, hud vsakodnevni glavobol, zaprtost in verjetno tudi fibromialgija (bolečost vseh veznih tkiv) — glej njeno pismo. A bistvo sestavka ni postavljanje diagnoze, temveč naravno zdravilo za vse našteto, ki ni imelo stranskih učinkov. Govor je o veležitni (makrobiotični) prehrani.

Brez dvoma si je Françoise Rivière opisane zdravstvene težave nakopala že prej, preden se je začela prehranjevati vegetarijansko, a si jih niti z vegetarijanstvom ni uspela ozdraviti. Stanje se je celo zaostrovalo. Zakaj? Ker je bilo njeno vegetarijanstvo nepoučeno. A da ne bo pomote, želim poudariti, da ne nasprotujem vegetarijanstvu … le svarim pred pomanjkljivim. Da vem, kaj govorim, priča tudi lastna izkušnja, ki jo opisujem na koncu.

O gospe Françoise Rivière. Françoise Rivière se je seznanila z makrobiotiko 1. junija 1957 in se prvič srečala z Georgom Ohsawo v Franciji v poletnem kampu v Chellesu julija 1957. Leta 1958 mu je pisala pismo, v katerem na kratko opisuje svojo ozdravitev s pomočjo makrobiotičnih priporočil. Pismo je uvod v njeno knjigo z naslovom La santé et la macrobiotique (Zdravje in makrobiotika) , ki se je v angleščino prevedla z naslovom The Number 7 Diet (VII. dieta) in bo letos izšla v ZDA.

Predstavnik ministrstva za zdravje Dušan Blaganje, direktor ljubljanskega onkološkega inštituta Zvonimir Rudolf in predstavnik podjetja Sanolabor Vlado Sever so danes na ministrstvu za zdravje podpisali pogodbo za dobavo in montažo linearnega pospeševalnika s spremljajočo opremo. Sanolabor mora tako v skladu s pogodbo linearni pospeševalnik v vrednosti dobrih 757 milijonov tolarjev dobaviti najkasneje 16. avgusta. Po montaži pospeševalnika pa bodo pretekli še trije meseci do uporabe aparature, saj je treba na pospeševalniku izvesti še meritve, tako da se bo pospeševalnik začel predvidoma uporabljati v drugi polovici oktobra, je ob podpisu povedal Rudolf. Blaganje pa je med drugim predstavil tudi predlog novele zakona o javnih naročilih, ki bi po mnenju ministrstva izboljšala postopek nabave opreme.

Pogodba sicer obsega dobavo in montažo visokoenergijskega linearnega pospeševalnika vrste Varian Clinac z vsemi sestavnimi deli, pripomočkov za namestitev bolnika, verifikacijskega in načrtovalnega sistema ter dozimetrične in stereotaktične opreme. Sanolabor pa se je s podpisom pogodbe tudi zavezal, da bo poskrbel za usposabljanje na linearnem pospeševalniku.

Piše: Matjaž Lesjak

Medtem, ko se debate o zdravilstvu pri nas ne premaknejo iz kabinetov in ostajajo na nivoju apriornih prepričanj, so po svetu marsikje začeli zdravilstvo proučevati, raziskovati in zbirati podatke. Laike in neizobražene zdravilce seveda znanstveniki nimajo namena poslušati, saj med njimi zija globok prepad izobrazbe, življenskih prepričanj in predsodkov. Ta dva tabora govorita dva različna jezika in potrebni so prevajalci, da lahko pride do sporazumevanja. K sreči so mnogi zdravniki, intelektualci in raziskovalci v zadnjih letih razumeli novo paradigmo in jezik zdravilstva in vzpostavili so se kvalitetni mostovi v skupno dobro pacienta. Rad bi opisal nekatere projekte, ki vodijo do bolj uravnoteženih stališč in poizkušajo približati zdravilske in zdravstvene dosežke.

Dr. Bernie Siegel je zdravnik kirurg, ki se je največ ukvarjal z rakavimi pacienti. Danes je slaven pisatelj (“Ljubezen, medicina in čudeži”) in strokovnjak za polno človeški pristop k pacientu. Pri svojem delu je začel zavestno upoštevati vse človeške elemente -izkušnje, biografijo, duhovnost. Napravil je novo vzdušje v bolnici in sicer tako med zaposlenimi kot med bolniki. Njegove knjige so polne najbolj vzpodbudnih zgodb in nas opozarjajo, kako brez potrebe delimo naše komunikacije na strokovne in zasebne.

Piše: Matjaž Lesjak

VZROKI NERAZUMEVANJA

Poglejmo si sedaj podrobno vzroke uradnega medicinskega nerazumevanja in nestrinjanja z alternativno medicino in seveda posebej z bioenergijo in nato polja možnega sodelovanja:

1. najbolj bazično razlago najdemo v teoriji ega, ki pravi, da si ego zgradi sistem razlage sveta in sebe in ga ponotranji kot objektivnega in varnega. Ego tak sistem potrebuje kot obrambo pred vdorom vedno novih neznank in novitet, ki mu lahko zamajejo njegovo predstavo sveta. Kot varnostne mehanizme uvede pravila, red, etična merila, tabuje, ki predstavljajo notranje varuhe meje dovoljenega.

2. Po vplivom znanstvenega, analitičnega, materialističnega, kartezijanskega, diferenciranega pogleda na svet je v medicini nastal izrazit biološki model človeka, ki človekovo funkcioniranje enači z njegovo fiziologijo. To je model višjega sesalca, ki ga lahko ogrožajo fizikalni, kemični in biološki agresorji. Bolezen prihaja v tem modelu od zunaj in takšno je tudi zdravljenje (kirurgija, sevanja, kemična zdravila).

3. Zavest je v tem modelu nekakšen proizvod funkcioniranja možganov. Človekov psihološki svet sicer vpliva na optimalno delovanje telesa, a v teoriji in praksi zanemarljivo malo uporabljamo to spoznanje.

4. V medicini je človek telo in s smrtjo telesa umre tudi človek.

5. Medicina je v zadnjih desetletjih postala tesno povezana z farmacevtsko industrijo in specializirano industrijo medicinskih aparatov (RTG, UZ, EKG, endoskopi itd) in je postala vir enormnih zaslužkov teh panog. Nihče nima interesa, da bi si ogrozil tako široko in stabilno tržišče. Bolezen predstavlja neomejen zaslužek.

Piše: Mitja Fajdiga

Trezno o pasteh veležitja (makrobiotike)

K pisanju o kritiki in pasteh veležitja sta me spodbudili:

Čaj iz krizantem, ki je priljubljen napitek med Kitajci, deluje proti raku, so ugotovili kitajski raziskovalci. Cvet krizanteme namreč vsebuje antioksidant, imenovan flavonoid, ki napada rakaste celice. Omenjeni čaj pozna tudi tradicionalna kitajska medicina. Skupina znanstvenikov pod vodstvom profesorja Šen Han Minga je proučevala učinek flavonoidov pri nekaterih rastlinah, ki rastejo na Kitajskem. Odkrili so, da eden od njih, luteolin, veže rakaste celice in jih uničuje.

Ob proučevanju vpliva tega flavonoida na rak debelega črevesa, dojke in ustja maternice so ugotovili, da je deloval v vseh treh primerih. Raziskovalci nameravajo izvajati poskuse še na živalih. Rezultate triletne raziskave bodo predstavili na prvem mednarodnem kongresu komplementarne in alternativne medicine, ki bo potekal od 26. do 28. februarja v Singapurju. Kongresa naj bi se udeležilo prek 500 strokovnjakov in zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo tako z vzhodno kot z zahodno medicino.

Vir: www.dnevnik.si

Osebe, ki imajo v ustih nakopičene bakterije, pogosto trpijo za boleznimi srca in ožilja, je pokazala raziskava znanstvenikov z newyorške univerze Columbia. Raziskava je, kot piše na spletni strani, potrdila domnevo, da obstaja povezava med boleznijo dlesni in boleznimi srca.

"To je doslej najzanesljivejši dokaz, da obolenje dlesni lahko vodi v bolezen srca, pa tudi v možgansko kap," je dejal eden od raziskovalcev. Okužbe dlesni je moč preprečiti in ozdraviti, zato je skrb za lastno zdravje bistvenega pomena. Znanstveniki so namreč prepričani, da se bakterije, ki povzročajo bolezni dlesni, lahko razširijo v ožilje in zamašijo arterije.

Vir: www.dnevnik.si

UVOD - KJE JE PRIMARNI KONFLIKT?

Mislim, da lahko precej utemeljeno zapišemo naslednjo misel: človek je bitje, ki ne vidi celote.

Iz tega preprostega dejstva izhaja cela vrsta posledic, ki tipično označujejo naša življenja. Večina nas doživlja življenje kot večjo ali manjšo neznanko, kot mešanico veselja in trpljenja, resnic in pomot in seveda zdravja in bolezni.

Zakaj ne vidimo celote?

Celote ne vidimo, ker smo se na neki primarni stopnji osebnega in duhovnega razvoja odločili, da bomo izstopili iz sveta celovitosti in ga nadomestili s svetom osebno prirejene resničnosti, kjer bodo vladali naši osebni zakoni interesa, privilegijev, regulativ, koristoljubja, špekulacij in manipulacij. Komunikacija, ki je v primarnem svetu celote še pretočna in neselektivna, postane v osebnem, izločenem, uporniškem, individualnem svetu omejena na zaželjeno in nezaželjeno, postane selektivna in filtrirana. Človek ni več polje proste izmenjave energij in stalnega uravnoteženja, ampak postane upor nasproti celoti za katero meni, da ga ogroža in porablja velik del svoje energije za izgradnjo svojega lastnega sistema, kjer ima občutek, da je suveren in gospodar na svojem.

Človek je kot bitje podoben pustolovcu, ki je zapustil znano obalo in se podal v svojem čolničku iskat svojo obljubljeno deželo, misleč, da bo ,če bo potrebno, že našel pot nazaj. Ko smo se pred eoni let odvajali od harmonične celote, smo morda še mislili, da bomo lahko vstopili nazaj vanjo, vendar se je izkazalo, da smo zgradili svoje močno gravitacijsko polje, ki je naše zavedanje popolnoma zaprlo in omejilo.

Tako se kot bitje znajdemo v svetu, ki je težavno, materialno, bolezensko, trpljensko ravno zato, ker ne premore več obilja harmonizirajočih energij ampak revščino blokiranih in osiromašenih prepričanj. Pot nazaj pa vodi samo preko zavedanja, preko vnovičnega, prostovoljnega, svobodnega najdenja celote.

Nevladna organizacija Aids fondacija Robert, ki v okviru svojih programov med drugim deluje preventivno na področju aidsa in drugih s krvjo prenosljivih bolezni, je ob dnevu zaljubljencev, valentinovem, ob izdatni podpori donatorjev pripravila večje število kondomov v zloženki za ozaveščanje zlasti mladih za varnejšo spolnost. Kondome so brezplačno razdeljevali mimoidočim na Prešernovem trgu v Ljubljani od 10. ure dalje.

Kondome sta razdeljevala dva prostovoljca, oblečena v kostum srček in kondomček.

Razdelili so preko 4000 kondomov.

Akcijo je finančno podprlo več podjetij in samostojnih podjetnikov.

Več kot tretjina Evropejcev, ki so zboleli za rakom, uporablja tudi alternativno medicino. Podatki iz prve vseevropske raziskave o dopolnilnih in alternativnih terapijah kažejo, da v Grčiji manj kot 15 odstotkov rakavih bolnikov uporablja alternativno terapijo, v Italiji pa je takšnih kar tri četrtine. V raziskavi je sodelovalo več kot 1000 ljudi iz 14 evropskih držav. Raziskava je še razkrila, da so uporabnice alternativne terapije najpogosteje mlade in izobražene ženske.

Vir: www.dnevnik.si

Torej če hočeš biti čudežni zdravilec,
ali biti čudežno ozdravljen,
moraš najprej Boga z neba,
ali bodisi s kakega svetega kipca, ali slike,
premakniti v svoje hrepeneče srce,
kjer Bog že od tvojega rojstva ves čas lepo prebiva.

Naslednja stvar, ki jo moraš narediti je,
da prideš v stik z nekom,
ki ima stik s svojim srčnim dnom, komur so te zdravilne vibracije znane in domače.

Vrniva se na Jezusovo obuditev Lazarja.
Lazar je bil tri dni mrtev, njegovo telo je že razpadalo.

Kje je bil med časom razpadanja njegovega trupla Lazar?

Je bil v svojem telesu?

Nak, če bi bil, bi veselo dihal in njegovo telo ne bi razpadalo.

Ja, recimo bil je pač nekje izven sebe, v neki drugi dimenziji,
tako kot bova tam nekje v neki drugi dimenziji bila tudi ti in jaz,
ko bova enkrat zapustila vsak svoje tuzemno telo, mar ne?

Narava nam je priskrbela barve, da nas nahrani, tako telesno, kot tudi duhovno. Negujejo naš celotni sistem, oskrbujejo nas z vitalno energijo, ki je bistven in čudovit del našega življenja. Kot višja barvna bitja, je naša oblika ustvarjena iz večno spreminjajočih se vibrirajočih barv in na barve se odzivamo aktivno ali pasivno skozi vse, kar počnemo. Valovi svetlobe delujejo na nas vsak trenutek našega življanja ter polnijo naš energijski sistem, če smo budni ali spimo, če jih vidimo ali smo slepi.

Naša rast, krvni pritisk, telesna temperatura, mišična aktivnost, vzorci spanja in imunski sistem so pod vplivom svetlobnih žarkov. Barvni žarki ne vplivajo le na naša psihološka telesa, temveč tudi na čustva, razpoloženje in mentalne aktivnosti.

Z barvami imamo vsi osebne odnose. Pogosto se podzavestno zdravimo z barvami tako da si izbiramo oblačila določenih barv in se obdamo z posebnimi barvami v svojih domovih in vrtovih. Večina naših reakcij je največkrat nezavedna in šele ko začnemo zavestno uporabljati kvalitete barv, lahko vprežemo to čudovito vitalizirajočo energijo v izboljšanje kvalitete našega življenja in počutja.

Živimo v svetu, ki spominja na ples v maskah. Vsi si želimo pristnih, globokih medsebojnih odnosov, a se skrivamo pod maskami… bojimo se, kaj bomo našli pod njimi… strah nas je naše ranljivosti in pri tem pozabljamo, da je ravno ona tista, ki nam pričara vse odtenke čudovitih, nepozabnih trenutkov… se torej bojimo tudi svoje lepote in lepote bližnjih, s katerimi plešemo skozi življenje?

Morda je to razlog, da bežimo pred svojimi občutki in če se slučajno kdaj spet pojavijo, smo zmedeni, ker jim ne znamo dati imena. Ne najdemo besed, ki bi jih opisale. Zaradi tega nismo sigurni vase, se ne sprejemamo. Ko srečamo drugo bitje, se težko ujamemo z njim, ker smo preveč zaposleni s sabo. In potem iščemo krivca… obupno si prizadevamo izboljšati odnos, ko se prerivamo po plesišču življenja, pri čemer nam postavljajo ovire še naša omejujoča prepričanja in konflikti vrednot.

Kaj vse bi bilo drugače, če bi dovolili sebi in drugim preprosto biti to, kar smo? Iskrenost do sebe je pogoj za iskrenost do drugih ljudi. Ples nam pomaga, da ozavestimo svoje občutke in potem manjka samo še korak do tega, da jih podelimo z drugimi. Včasih je lažje narediti prvi korak skozi ples.

Pred skoraj dvajsetimi leti mi je zdravnik po temeljitih pregledih brez ovinkarjenja povedal v enem kratkem stavku: » Fant ti imaš raka!«

V oči so mi takoj privrele solze in moral sem si obrisati nos,
ki se mi je ob tej zame tako kruti novici in resnici takoj zamašil.
Pomislil sem, pa kaj mi nisi mogel tega povedati na bolj nežen način.

Ko sem prišel ven iz šoka, ob misli da bom moral zaradi tega prezgodaj umreti, me je zdravnik vprašal, če želim ozdraveti.

»Človek božji pripravljen sem narediti vse, samo da ozdravim!«, sem mu rekel.

»No potem ni bojazni, da ne boš ozdravel«, se je nasmehnil zdravnik in dodal:
»Moral pa boš spremeniti nekatere navade in se držati določenih diet.
Imeli smo že dosti hujše primere kot si ti, ki so se s svojim trudom in našimi navodili popolnoma pozdravili raka«