Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050320230317957




Mucke – zdravilke in pomočnice

sobota, 2. april 2005 @ 06:03 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: dr. France Susman

Marsikdo vidi v mački zgolj živo mišjo past. Kdor jo pa vzame v svoj družinski krog, kmalu uvidi, kako pametna je in kako zna celo logično sklepati. Morda ne nosi svojih čustev tako očitno na tački kot pes, je pa sposobna še globlje navezanosti in naklonjenosti. Do sedaj sem odkril 64 knjig, ki imajo v naslovu izraz “Duša živali”. V “Souls of Animals” čitamo o presenetljivih podvigih muck. Irene Caudwell pripoveduje, kako je bila njena družina dvakrat obvarovana pred zastrupitvijo s plinom. Prvič je toliko časa mijavkala pred vrati spalnice, dokler zaspanec ni zavohal plina. Drugič je zbudila celo družino z mijavkanjem, čeprav je bila zaprta v kuhinji. Irenina mati je nenadoma zbolela. Ni se mogla niti premakniti v oddaljeni sobi. Mucka je prišla in družino opozorila.

“Sunday Express” pripoveduje, kako se je v kuhinji zaprta mačka ob požaru tako metala ob vrata, da je stanovalce zbudila in jim rešila življenje. Okno od kuhinje je bilo odprto in mačka bi se lahko rešila na prosto.

Gospod W. Tombleson, je v avstralskem New South Walesu opazoval mačko, ki je prežala na kačo. Ni je mogla privabiti iz grmovja, zato je prinesla svojo malo mucko. Kača trika ni prepoznala, vrgla se je proti mali mucki, mati mačka je pa kačo ubila.

Neki zdravnik pripoveduje v reviji “The Cat”: “Ko sem se nekega opoldneva vrnil iz obiska bolnikov v svojo ordinacijo, je pred hišnimi vrati čakala neka mačka. Tožeče je mijavkala, ko mi je sledila v hišo. Mislil sem, da je lačna, zato sem ji ponudil mleka. Obrnila se je od sklede in tožila še naprej. Ko sem se sklonil, da bi jo pobožal, sem zagledal pod njeno čeljustjo velik ognojek (absces). V govorilnici sem odprl ognojek in rano oskrbel. Žival je bila popolnoma mirna. Ko sem z zdravljenjem končal, je skočila na tla in se pritisnila k mojim nogam. Odšla je v vežo, popila mleko in prosila, da jo spustim ven. Naslednjega dne je spet čakala ob isti uri. Tri dni je točno prihajala na zdravljenje, dokler ni bila rana ozdravljena. Potem se ni več pojavila. Od kod je vedla, da sem zdravnik in da ji lahko pomagam?”

Sestra Nichols je ravno pripravljala zajtrk za svojega malega pacijenta, ko je mala mucka nekako potrkala na okno. Nichols je šla ven in sledila mucki v šupo, kjer je od kapi nezavesten na tleh ležal vrtnar. Cel dan ne bi šel nihče v šupo in tačas bi vrtnar umrl.

V angleški vasi Nunhead je živela mačka, ki je z vrvjo poganjala zvon v cervi St.-Catherines. Svoj glasbeni talent je pokazala že, ko je s tačko igrala klavir. Nekega dne je spremljala cerkovnika, ki je stanoval v isti ulici kot gospodar mačke. Glasbenica se je postavila na zadnje tačke in začela zvoniti zvon z vrvjo. V nekaj tednih se je naučila umetnosti, da je mali zvon zvonila ritmično. Le malo ljudi je vedelo, kdo jih vsako nedeljo kliče k bogoslužju.

V filmu o pogovoru z živalmi je prikazana mačka, od katere izve zdravilka živali Samantha, zakaj je bila tako potrta. Najprej je na vratih v neki lokal pozdravljala vsakega prišleca. Lokal je zgorel, mačka je žalostno posedovala ob cesti. Povedala je Samanthi, da zato, ker je postala brezposelna. Živahnost se ji je vrnila, ko je dobila isto službo pri vhodu v knjižnico. Od tam so jo spodili in končno si je sama našla zaposlitev: začela je obiskovati osamljene in bolne ljudi, katerim je prinašala voljo do življenja.

V ameriškem Buffalo je mačka rešila iz goreče hiše svoje mladičke. Javno jo je za njeno hrabrost počastila “American Humane Society”. Župan pa ji je izročil častno diplomo.

Še ena zgodba iz revije “The Cat”: Dve mački sta imeli istočasno mladiče. Eni so jih vzeli. Sedela je v zaboju v poporodni dobi in neprestano tožila. Druga – v isti sobi – je smela mladičke obdržati. Srečno je sedela v svojem zaboju in se posvečala naraščaju. Ko tožbe oropane matere niso pojenjale, je vzela eno svojih pet mladičev in ga nesla v zaboj k nesrečni tovarišici. Ta je mladička takoj sprejela in tožbe so utihnile.

Minkie, mlada mucka se je navadno igrala z mačko neke sosedne družine. Mala Minkie je oslepela, ko je bila stara dve leti. Sosedova mačka je postala njena spremljevalka in voditeljica. Vsak dan se je pojavila pri Minkievih lastnikih, da je odpeljala slepo tovarišico. Po sprehodu ali igri je spremljala Minkie domov.

Med vojno so v Angliji odpeljali iz mest veliko mačk, da bi jih obvarovali pred bombardiranjem. Veliko jih je našlo pot nazaj v mesta. Ob izbruhu vojne je mister Jenkins odpeljal svojo družino in svojo siamsko mačko Peter iz svojega bivališča v Londonskem predmestju Surbiton na deželo v Devonshiru. Jenkins se je sam vrnil v Surbiton. Deset dni nato je mačka Peter izginila iz novega doma in se po desetih tednih pojavila pri svojem gospodarju v Surbitonu. Mačka je bila po vrnitvi v redu in niti ne posebno lačna. “Evakuacija ji ni prijala in tako je tekla nazaj domov – 300 km daleč”, je Jenkins povedal novinarju.

“News Chronicle” je poročal o mački iz neke vasi v Cumberlandu. V dostavnem vozilu so jo prepeljali v 90 km oddaljen kraj. Nekaj dni po prihodu je povrgla tri mladiče. V naslednjem tednu je izginila z mladiči vred. Tri tedne pozneje se je cela družina pojavila v starem bivališču. Le kako je prenesla v gobčku tri majhne mucke! Te so se komaj plazile. Mati je lahko nesla le po eno. Poleg tega si je morala preskrbeti še hrano. Tako je morala preteči 450 km, razen če je potovala z avtostopom.

Na ladjah živi veliko mačk. Le redko kakšna zgreši svojo ladjo, čeprav se izkrcajo v vseh pristaniščih po svetu. Mačke na ladjah imajo poseben “šesti čut”. Ko njihova ladja stoji v pristanišču gredo navadno v mesto in vedno vedo, kdaj ladja odpljuje. Mačka Tabby je bila v vsakem pristanišču prva na kopnem, tudi če je ladja pristala le za pol ure. Včasih so bili ob pomolu cel teden. Mačke ves čas ni bilo videti. Priskakljala je na krov, tik preden so odpluli.

Neka energična mačka se je zelo oklepala vodja krova ladje „Stuart Star“. Spala je v njegovi kabini. Ko je bila ladja zasidrana pred Cocatoo otoki v bližini Sidneya, je šla mačka na kopno. Ladja je dvignila sidra 22. novembra – brez mačke in 14. januarja je priplula v London. Šest dni potem je prišla na krov tudi mačka, potem ko je s kako drugo ladjo prepotovala 17.000 km. Le kako je vedela, katera od številnih ladij bo plula v London?

Dr. France Susman

2 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050320230317957







Domov
Powered By GeekLog