Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050324235443397

Domnevam, da je v Sloveniji vsaj nekaj sto zdravnikov vegetarijancev sobota, 2. april 2005 @ 05:54 CEST Uporabnik: Pozitivke Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, živi in deluje v Komendi, ukvarja pa se z raziskavami na področju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja. Medicinsko fakulteto je končal leta 1987 v Zagrebu, izobrazbo s področja tradicionalne kitajske medicine je pridobil na triletnem študiju v Pekingu in Šanghaju. Dr. Papuga je eden prvih slovenskih zdravnikov, ki svojim pacientom ob določenih boleznih toplo priporoča tudi brezmesno dieto, saj je kot dolgoletni vegetarijanec na lastni koži občutil blagodejne učinke miroljubne prehrane. Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo? Zgodilo se je pred približno desetimi leti med bivanjem na Kitajskem, kjer sem bolj ali manj prevzel njihov način prehranjevanja in začel jesti zelo malo mesa. Toda v tem času sem dvakrat vseeno pojedel dva precej bogata mesna obroka, po katerih sem se izredno slabo počutil. Ni mi bilo potrebno preveč razmišljati, da sem ugotovil povezavo med mesno prehrano in slabšim zdravjem. Tudi, ko sem se ozrl v preteklost, sem prišel do zaključka, da sem vedno zboleval v tistem obdobju, ko sem jedel veliko mesa in mlečnih izdelkov. Pri spremembi načina prehranjevanja so mi pomagale tudi kitajske tradicionalne vaje (Tai qi in Qi gong), kjer sem se naučil prisluhniti telesu in njegovim potrebam. Kajti telo nam samo sporoča, katere snovi so škodljive in motijo harmonijo telesa, duha in uma. Ugotovil sem tudi, da lahko na duhovni poti hitreje napredujemo, če imamo čisto telo. Kako so na vašo spremembo prehranjevanja reagirali vaši kolegi zdravniki? Jaz vegetarijanski način prehranjevanja ne obešam na velike zvonove, kajti nikomur ne želim vsiljevati svojega življenjskega sloga. Pacientom z določenimi boleznimi sicer toplo priporočam brezmesno prehrano. Na splošno pa sem prepričan, da bi moral vsak človek sam začutiti globoko željo po vegetarijanstvu, kajti če ga mi prepričujemo in silimo, s tem pri njem samo povzročimo občutek ogroženosti, jeze, negotovosti, strahu. Iz takšnega ravnanja potem ustvarjamo konflikt, frustracijo, ki pa je v nasprotju s temeljnim načelom vegetarijanstva, to je nenasilje. Če se borimo proti nasilju z novim nasiljem, ustvarimo še več nasilja. Dejstvo je, da ne moremo globoko zakoreninjene miselne vzorce ljudi prisilno spreminjati. Vegetarijanstvo je notranji proces vsakega posameznika. Kdorkoli bo prisilno postal vegetarijanec, bo samo trpel in ne bo dolgo zdržal. Moji stanovski kolegi spoštujejo mojo odločitev, zato še z nikomur nisem prišel v konflikt. Ali v Sloveniji obstaja še več doktorjev medicine, ki so vegetarijanci, vendar nočejo o tem govoriti, ker se bojijo posmeha in zasramovanja s strani uradne medicine? Veste, jaz dobro poznam le okoli dvajset do trideset kolegov, ki hodijo k meni na svetovanja o prehrani. Kajti če je nekdo zdravnik, še ne pomeni, da ima dovolj znanja o zdravi hrani. Večkrat se z njimi zelo odkrito in neobremenjeno pogovarjamo tudi o filozofskih vidikih prehranjevanja in življenjskega sloga. Zdravnikov vegetarijancev je trenutno v Sloveniji verjetno več, domnevam vsaj nekaj sto. Nekaj sto? Ja seveda. Saj nismo zdravniki tako naivni. Tudi mi spremljamo svetovne trende v prehranjevanju in kot ljudje tudi občutimo, kako mesni obroki vplivajo na naše zdravje. Zakaj pa praktično nihče izmed njih noče o tem javno spregovoriti, kajti vemo, da uradna medicina ljudem še vedno priporoča uživanje mesa? Zdravniška doktrina še zmeraj zagovarja, da je meso pogoj za zdravje, zato se mi ne zdi smiselno ustvarjati konflikte v družbi na ta način. To ni prava pot vegetarijanstva. Problem je v tem, da v naši družbi vegetarijanstvo še vedno velja za ekstremizem, zato je nekritično in površno govorjenje o tem tvegano. Ker, če boste nekemu sladkosnedu rekli, da je meso škodljivo, potem bo on takoj dobil dober izgovor, da bo namesto mesa pojedel še več čokolade. Menim, da bodo zdravniki bolj pogosto javno spregovorili o škodljivosti mesne prehrane takrat, ko se bo bistveno bolj povečal odstotek vegetarijancev. Res pa je, da se tudi stroka na tem področju spreminja, saj čedalje več govorijo o mediteranski prehrani, ne priporočajo uživanje rdečega mesa… Imam občutek, da se večina zdravnikov že zaveda škodljivosti mesne prehrane, vendar želijo to resnico lansirati v javnost postopoma. Samo manjšinski delež zdravnikov se že zaveda negativnih posledic mesne prehrane, zato bo potrebno stroko v prihodnosti še več obveščati o najnovejših raziskavah v zvezi s pozitivnimi vplivi vegetarijanske hrane. Vaše društvo ima v tem smislu lahko pomemben vpliv pri ozaveščanju javnosti in uradne medicine. Če vas stranke vprašajo po zdravi prehrani, kaj jim svetujete? V prvi vrsti uživanje sezonske hrane, to kar pridelamo na vrtovih in kar lahko kupimo na tržnicah. Kot sem že prej poudaril, nikomur ne vsiljujem vegetarijanske hrane, če pa sami želijo zakorakati po tej poti, jim seveda nudim vso podporo v prvem letu. Kajti vegetarijanstvo je lahko zelo nezdravo, če ga ljudje ne razumejo. Človek, ki poje pet obrokov sladic na dan in dobi sladkorno bolezen, je že eden od tistih, ki ne razume vegetarijanstva. Zato vsakdo, ki se loteva vegetarijanstva, se ga mora lotiti z občutkom zdrave pameti. Kajti tudi pri brezmesni hrani potrebujemo ravnotežje rastlinskih živil. Neravnotežje v telesu zaradi enolične prehrane, zaradi preveč močne, mastne, sladke hrane, trdih sirov, pregretih maščob, cvrtja ravno tako lahko pripelje do bolezni. Nekoč sem se pogovarjal z nekim osemdesetletnim gospodom iz indijske province Gudžarat, kjer živi osemdeset milijonov ljudi, ki od rojstva dalje ne jedo mesa, rib in jajc. Vendar imajo dokaj nezdrav način vegetarijanstva: pojedo ogromno količine sladkorja, mleka, bele moke in vse to povzroča veliko sluzi v telesu in določene bolezni. O vegetarijanski hrani še vedno kroži precej predsodkov, ki so jih ustvarili zdravniki: da v rastlinski hrani ni dovolj vitamina B12, da je premalo beljakovin... Kako je možno, da večina ljudi še vedno verjame tem predsodkom? Ljudje smo polni predsodkov na vseh področjih. Vsak človek želi verjeti v nekaj, vsak hoče imeti nekega odgovornega krivca za svojo nevednost. Rešitev za vse probleme pa je zavedanje. To je način delovanja, ki ga danes mnogi pogrešamo. Problem je v tem, da se ljudje v hitrem tempu življenja niti nimajo časa zavedati. Zato je naša naloga, da smo tistim ljudem, ki izrazijo željo po zavedanju, pripravljeni pomagati. Človek izrazi željo z interesom in vprašanjem. Če ni vprašanja, potem mu ne moremo pomagati. Lahko pa si pomaga tudi sam, tako da vnese v svoje življenje več mirnih trenutkov. Jaz pravim: več tišine in čimveč notranjega miru prinaša največ zavedanja. V zadnjih letih je opazen predvsem porast vegetarijancev med mladino. Čemu pripisujete spremembe v njihovem načinu prehranjevanja? V nas se dogaja evolucija tudi pri prehranjevalnih navadah. Novi ljudje nam prinašajo nova sporočila, tudi Zemlja potrebuje mir in harmonijo. Vendar pa to ne pomeni, da tisti, ki še vedno jedo meso, sodijo na nižjo evolucijsko raven. Mnogi veliki duhovi človeštva so že v preteklosti opozarjali tudi na ostale negativne učinke mesa, predvsem na ekološke posledice masovne živinoreje. Einstein je denimo rekel: »Nič drugega ne bo tako povečalo možnosti za naše preživetje na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani!« Kako komentirate njegovo izjavo? Nikoli nisem imel nič zoper Einsteina in tudi pri tej njegovi izjavi nimam. (smeh) Res se vsepovsod že kažejo škodljive posledice masovne živinoreje, ena od njih so tudi vedno bolj pogoste bolezni živali, ki se preko uživanja mesa prenašajo na človeka. Kaj pa izjava znanstvenika Thomasa Alva Edisona: »Vegetarijanec sem postal zato, da lahko bolje izkoristim svoj um!« Popolnoma se strinjam. Bistrina uma je namreč povezana s količino odpadkov v telesu. Manj je odpadkov, bolj nam funkcionirajo možgani. Znano je, da največ strupenih produktov presnove izhaja ravno iz mesnih živil. Raziskave kažejo, da so vegetarijanci tudi veliko bolj miroljubni kot mesojedci. Ali bi to dejstvo v perspektivi lahko vplivalo na svetovni mir? Prav gotovo, vendar kot sem že uvodoma poudaril, moramo ostati zelo strpni do ljudi, ki uživajo meso, kajti tudi nasilje v mislih rojeva novo nasilje. Sicer pa menim, da v temeljni naravi človeka namreč ni potrebe po ubijanju. Nekoč sem prebral znano izjavo Ajre Miške, ki je rekla: »Če bi ljudje morali sami ubijati živali za hrano, bi večina izmed njih takoj postali vegetarijanci!« Nekdo se lahko izuri za ubijanje, kot denimo mesarji, toda njihova dejanja niso naravna. Damjan Likar Komentarji (0) www.pozitivke.net