S prehransko resolucijo do bolj zdrave prehrane in več zdravja
ponedeljek, 28. marec 2005 @ 12:36 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010, ki jo je državni zbor potrdil minuli torek, je naravnana predvsem k zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjševanju dejavnikov tveganja za njihov razvoj. Izboljšali naj bi ponudbo varne in zdravju koristne hrane. Poleg tega pa naj bi izboljšali prehranjevalne navade vseh prebivalcev, še zlasti otrok, srednješolcev in tistih skupin, ki so zdaj najbolj ogrožene z vidika zdrave prehrane in bolezni. Dokument namreč daje poseben poudarek socialno in ekonomsko ogroženim skupinam, prebivalcem ruralnega okolja, zdravstveno ogroženim ter bolnikom in stanovalcem v bolnišnicah in domovih za starejše.
Med srednjeročnimi prehranskimi cilji od leta 2005 do 2010 je povečano uživanje zelenjave in sadja, prehranske vlaknine, vitamina C in kalcija. Povečali naj bi tudi delež izključno dojenih otrok do šestega meseca starosti in ob ustrezni dodatni prehrani podaljšali dojenje vsaj do enega leta starosti. Zmanjšali naj bi uživanje skupnih maščob in predvsem nasičenih maščob ter alkohola. Zmanjšali pa naj bi tudi delež debelosti med odraslimi in preprečili nadaljnje naraščanje debelosti med otroki in mladostniki, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Temeljni cilji prehranske politike so zagotavljanje varnosti hrane vzdolž celotne živilske verige, torej od njive oziroma hleva do krožnika, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravju koristnih prehranjevalnih navad vseh prebivalcev ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti s kakovostno in zdravju koristno hrano na trajnostni način.
Za doseganje teh ciljev so predvidene različne strategije za zagotavljanje varnosti živil, za zdravo prehranjevanje ter na področju lokalne trajnostne preskrbe z zdravju koristnimi živili. Zajemajo predvsem izobraževanje celotnega prebivalstva in posameznih skupin (nosečnice in doječe matere, otroci, mladostniki, socialno ogrožene skupine, bolniki in drugi), svetovanje, osveščanje in promocijo zdravju koristnih prehranjevalnih navad in zdravega življenjskega sloga. Poleg tega naj bi uvedli sodobne prehranske standarde, normative in priporočila v javne zavode (vrtce, šole, dijaške in študentske domove, bolnišnice in domove za starejše), povečali ponudbo zdravju koristnih živil oziroma jedil ter obrokov v gostinskem sektorju.
Podatki kažejo, da kar tri četrtine državljanov oboleva in umira zaradi kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja ter raka. V Sloveniji ljudje obolevajo prej in pogosteje kot v državah EU, obenem pa so v državi velike razlike v zdravju glede na posamezna območja in posamezne populacijske skupine. Raven dejavnikov tveganja za kronične bolezni (debelost, zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in sladkor v krvi) je visoka. Slovenci imajo nezdrave prehranjevalne navade, ki so izrazitejše v vzhodni Sloveniji.
Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, opozarjajo na ministrstvu za zdravje, da se otroci in mladostniki prehranjujejo neredno in nezdravo. Uživajo premalo zelenjave in sadja ter mleka, le 30 do 40 odstotkov jih zajtrkuje, izpuščajo ostale obroke, uživajo pa veliko preveč slaščic, sladkih pijač ter hitre hrane.
