Največja raziskava ekološko pridelane hrane je bil projekt Evropske unije. Ta je pokazal, da je tovrstna hrana veliko bolj hranilna od običajne hrane. Vsebuje namreč do 40 odstotkov več antioksidantov, veliko več mineralov, kot sta železo in cink, mleko iz ekološkega kmetijstva pa ima celo do 90 odstotkov več antioksidantov.

Neprofitna okoljevarstvena skupina The Environmental Working Group je predstavila nakupovalni vodič po pesticidih v rastlinskih izdelkih. Njihove ugotovitve temeljijo na 43 000 testih pesticidov.

ZELENA KOALICIJA
(Zeleni progres & Zelena stranka)
Ljubljana, 19. avgust 2008

IZJAVA ZA JAVNOST

Zadeva: OKOLJEVARSTVENA PROBLEMATIKA SLOVENIJE
Ministrstvo za okolje in prostor je pred dnevi javnosti predstavilo dosežke na področju okolja in prostora, ker so bile ocene o dosežkih precej površne smo skupaj z okoljevarstvenimi organizacijami pripravili konferenco na temo Okoljevarstvena problematika Slovenije.

Predstavljajte si, da udobno ležite na kavču. Naenkrat se okrog vas pojavi čudna napetost. Opazite, da se pripravlja nekaj zelo neprijetnega. Toda nihče vam ne pove, kaj se dogaja. In že vas zgrabijo in vtaknejo v avto. Le kam vas peljejo? Na sprehod vsekakor ne. Tuja hiša. Popolnoma tuji ljudje.

Čeprav se z vsemi silami upirate, vas prinesejo v prostor z neprijetnim vonjem, v katerem se počutite zelo ogroženi. Vrata se zaprejo – možnosti za pobeg ni. Več ljudi vas trdno drži, vlečejo vas in vam povzročajo bolečine. Zgrabi vas panika, saj ne veste, kje ste se znašli, kaj se z vami dogaja in kako dolgo bodo trajale bolečine.

Novo odkritje univerze MIT ponuja poceni in preprosto metodo za ločevanje kisika in vodika iz vode s pomočjo sončne energije. Raziskovalci univerze Massachusetts Institute of Technology so tako, kot kaže, na robu enega največjih uspehov na področju pridobivanja energije v zadnjih desetletjih.

Profesor Daniel Nocera je skupaj s skupino sodelavcev razvil nov postopek za ločevanje vodika in kisika iz vode, ki je bistveno bolj preprost kot zdajšnje metode. Za ločevanje obeh elementov bo morda v prihodnosti dovolj električna energija, ki jo ustvarijo sončne celice.

Gonja proti plastičnim vrečkam traja že dolgo, a stvari se premikajo počasi. Plastične vrečke pa medtem visijo z dreves, mašijo reke in kanalizacijske kanale, smetijo plaže in ždijo na robu pločnikov. Ekologi pravijo, da so plastične vrečke poguba Zemlje ter da bi morale nujno in čim prej izumreti.

Ampak najbrž ne bodo izginile še kmalu. Na najslabšem glasu so plastične vrečke, ki jih dobimo v trgovinah. No, še nekoliko na slabšem so tiste, ki jih dobimo zastonj, zato jih kar jemljemo in jemljemo ... Večino uporabimo le enkrat ali dvakrat, nato pa v najboljšem primeru romajo v smeti. Razpadajo – če sploh – predolgo. In veliko jih konča v morju, kjer jih želve zamenjujejo za meduze, ptice za ribe ...

Pri Cresu je kapitan Dubravko Filipas v četrtek v zgodnjih jutranjih urah s kamero posnel sredozemskega tjulnja. Sprva sta menila, da gre za delfina, ko pa sta se približala, sta razločno videla njegovo glavo in se prepričala, da gre za tjulnja.

S kamero sta ga uspela tudi posneti in tako dokumentirala svoje doživetje. V zadnjem času so na Cresu pogosto krožile govorice o videnjih sredozemskega tjulnja, a nihče, ki ga je opazil, za to ni imel dokaza.

Kit grbavec, ki je bil pred 40 leti zaradi lova nanj na pragu izumrtja, je zdaj na "poti okrevanja" in naj ne bi bil več ogrožen.

Okoljevarstvena skupina International Union for Conservation of Nature, ki vsako leto objavi seznam ogroženih živalskih vrst, ima spodbudne novice tudi za še eno vrsto kita, južnjaškega "pravega" (right) kita.

Obe vrsti lepo okrevata predvsem zaradi prepovedi komercialnega lova na kite. Strokovnjaki in okoljevarstveniki pozdravljajo ta velik uspeh, ki kaže, v katero smer je treba kreniti, da ti največji sesalci preživijo.

V okviru festivala piva so v Londonu predstavili prvo vrsto piva, ki ga pridelujejo z uporabo nove, do okolja prijazne metode. Pivo, ki se ga je že prijelo ime ekopivo, prihaja iz Norfolka na vzhodu Anglije.

Pridelujejo ga s pomočjo naravno gnojenega hmelja, pri čemer uporabljajo energijsko varčne postopke varjenja, kuhanja, vrenja, sedimentacije in tudi zorenja. To pomeni, da pri proizvodnji piva v ozračje uhaja najmanjša mogoča količina ogljikovega dioksida.

Polarne medvede, ki so že tako ogroženi zaradi tanjšanja ledu, naj bi zdaj ogrožal še grenlandski morski pes. Znanstveniki, ki raziskujejo na kako velikem območju grenlandski morski psi lovijo tjulnje, so bili presenečeni, ko so v želodcu plenilca odkrili čeljustno kost mladiča polarnega medveda.

„Česa takega še nismo videli. Ne vemo, kako se je kost polarnega medveda znašla v želodcu morskega psa,“ je dejala Kit Kovacs z norveškega inštituta za raziskovanje Arktike. „Ne moremo potrditi ali je morski pes res ubil mladega polarnega medveda med plavanjem ali pa je pojedel njegovo truplo. Ne vemo natančno, kako aktivni plenilci so morski psi,“ je dejala Kit.

Zeleni Slovenije kot predsedujoči zelenim Alpe Adria vas vabimo na združeno tiskovno konferenco, ki bo v četrtek, 14. avgusta 2008 ob 12.30 uri v KROPI, pri 'Koruznem mostu'. 

Ideja srečanja v Kropi, zibelki slovenskega kovaštva in žebljarstva, je pogovor o kulturni dediščini Evrope, saj je leto 2008 Evropska unija proglasila za Evropsko leto medkulturnega dialoga. Ta kraj smo izbrali tudi zato, ker ga je 18.9. 2007 prizadela katastrofalna povodenj. Ujma je prizadela predvsem staro trško jedro, ki je že 50 let zaščiteno kot državni kulturni spomenik.

V prihodnjih letih se bo problem visokogorja s tem mislim predsem Triglavskega narodnega parka izpostavil kot posebno važen. Velika občutljivost tega okolja, važnost posameznih hidroloških problemov ( pitna voda) je  največkrat posledica nepazljivosti in malomarnega ravnanjem upravljacev parka katerega smo jim zaupali v upravljanje ter malomarnega ravnanja obiskovalcev tega prostora in brezbrižnosti vlade ter vsega parlamenta ne glede na politično barvo.

Že sedaj iz Triglaskega narodnega parka Slovenija dobi 20 % vse pitne vode, negativni pojavi, ki jih zaradi ravnanja človeka na tem področju (športne zveze, planina konjščica, Pokljuka, planiske koče, ....) se bodo v prihodnosti še povečali saj bo zaradi globalnega segrevanja in onesnaženosti na drugih področjih Slovenija iz TNP potrebovala še večjo količino vode.

Strokovnjaki mednarodne organizacije za varstvo ptic BirdLife so potrdili, da območje Črete na Dravskem polju izpolnjuje stroga merila za »Mednarodno pomembno območje za ptice« – IBA.

Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) so globalno omrežje območij, ki so najpomembnejša za ohranjanje ptic. Omrežje IBA območij nastaja pod okriljem globalne mednarodne organizacije za varstvo ptic BirdLife International. Po vsem svetu je trenutno več kot 7500 IBA območij.

Ker je po predlogu Združenih narodov vodilna tema letošnjega leta »mladi in klimatske spremembe: čas za dejanja«, obenem opozarjamo na akcijo »Wrap Up Climate Change«, s katero mednarodni dan mladih obeležujejo Young Friends of the Earth Europe.

Več na  www.foeeurope.org/youngfoee.

Kanadski nacionalni arktični park Auyuittuq je zaradi visokih temperatur, ki so povzročile številne poplave, zaprt. Odplaknilo je številne označene poti in evakuirati je bilo potrebno 22 obiskovalcev nacionalnega parka, ki se nahaja na otoku Baffin.

Priljubljeni park Auyuittuq, v prevodu Dežela, ki se nikoli ne stali, prekriva več kot 19.000 kvadratnih kilometrov površine. Sestavljajo ga predvsem ledeniki, skale in polarni morski led. Do nadaljnjega bo žal zaprt.

Vir: svarog.org

Raziskava Mednarodne unije za ohranitev narave (IUCN) je pokazala, da slabi polovici opic in drugim vrstam primatov grozi izumrtje. Več kot 70 odstotkov vrst primatov v Aziji je označenih kot ogroženih, splošna napoved za prihodnost pa je po mnenju raziskovalcev pesimistična.

Raziskava IUCN je pokazala, da je od 634 priznanih vrst primatov 11 odstotkov tistih, ki so v kritični skupini ogroženih živalskih vrst, 22 odstotkov jih je ogroženih, 15 odstotkov pa ranljivih. Vzroki ogroženosti primatov so med drugim požiganje in krčenje tropskih gozdov, nezakonita trgovina z živalmi in lov.

Ekološki sklad RS je letos občanom dodelil šest kreditov za postavitev sončnih elektrarn v skupni vrednosti 215.000 evrov, te elektrarne pa bodo skupno proizvedle okoli 53 kilovatov električne energije. V Sloveniji je bilo konec maja letos na omrežje priključenih za megavat sončnih elektrarn.

Eno takšnih zasebnih fotovoltaičnih elektrarn sta na Golniku obiskala minister za okolje in prostor Janez Podobnik in direktor sklada Franc Beravs. Obisk je obenem pomenil začetek redne seje nadzornega sveta Ekološkega sklada RS.

Raziskava, ki jo je izvedla Nokia, je pokazala, da samo tri odstotke uporabnikov poskrbi za recikliranje odsluženih mobilnih telefonov. Medtem tri četrtine vprašanih sploh ne ve, da lahko mobilnik oddajo v reciklažo. Presenetljiv je tudi podatek, da se zelo malo ljudi odloči mobilnik zavreči med odpadke.

To stori le štiri odstotke vprašanih, velika večina oziroma 44 odstotkov jih odslužene mobilnike hrani kar doma. Če je telefon še delujoč, ga 16 odstotkov uporabnikov podati drugim družinskim članom ali prijateljem. Enak delež pa se odloči tudi za prodajo mobilne govorne naprave.

V zadnjih dveh mesecih so na tropskih obalah Ria de Janeira našli več kot 400 mladih mrtvih pingvinov.

Večino izmed pingvinov je po mnenju strokovnjakov naplavilo z ledenih plošč Antarktike in Patagonije.

Strokovnjaki menijo, da pretiran ribolov pingvine sili, da za hrano preplavajo vse večje razdalje, daleč od obal pa pogosto zaidejo v močne morske tokove, zaradi katerih se ne morejo vrniti na obalo.

Zavod RS za varstvo narave je v letih 2003-2005 izvajal projekt Ohranimo želvo v slovenskem morju. Z zelo uspešnim projektom bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu.

Morska želva glavata kareta (Caretta caretta) je ena najbolj znanih ogroženih vrst Sredozemlja in je, v nasprotju s splošnim prepričanjem, razmeroma pogost gost v našem morju. Pri nas se redno pojavlja med aprilom in novembrom. Slovensko morje je pomembno predvsem kot prehranjevalno območje za mlade karete.

Zmagovalci Goldmanove okoljske nagrade 2008
Dva Ekvadorca vodita eno največjih okoljskih pravnih bitk v zgodovini proti naftni družbi Chevron, v kateri zahtevata kazen za obsežno onesnaženje z nafto v regiji. Oba sta tudi med letošnjimi dobitniki Goldmanove okoljske nagrade, ki jo vsako leto podelijo nagrajencem z vseh celin.

Drugi letošnji dobitniki so: mozambiški glasbenik in aktivist, ki v svojih nastopih in z različnimi oblikami družbenega aktivizma izobražuje prebivalce o pomenu vzpostavitve sanitarnega in vodovodnega sistema; mehiški kmetovalec, ki vodi program revitalizacije zemlje s pomočjo starodavnih načinov, s katerimi izčrpano zemljo spreminja v rodovitno;

Sodoben način življenja nudi človeku neskončno (okolju pa malo manj) možnosti.
Vendar mnogi opažamo, da se skupaj z malimi in velikimi pridobitvami človeštva in človeka, kot so internet, palični mešalnik, nadure, pizza, avtomobili, krema za porjavenje kože, vrhunska zdravstvena oskrba, varnost itd., prikradejo tudi sopotniki, s katerimi gredo te pridobitve z roko v roki – stres, hrup, odtujenost, konzervansi, zastrupljeno okolje, duhovna siromašnost, nove in nove bolezni, strah pred življenjem in smrtjo, depresije ...

Hkrati pa bodočim generacijam (pa tudi že naši) uničijemo planet, ki današnjega tempa ne bo več dolgo zdržal.

Piše: Nara Petrovič v avgustovski Auri

Že davno so minili časi, ko so se pustolovci odpravljali v neraziskana področja in v potočkih izpirali grudice zlata. Ko se jih je v usnjeni vrečki nabralo dovolj, so odjahali do mesta in obogateli. Danes se še najde kak tovrstni rekreativni zbiralec zlata v krajih, kjer ga je veliko, toda obogatijo le redki srečneži. V industrijski dobi so zadeve postale rutinirano »poenostavljene«, dosegajo gromozanske razsežnosti in so zato strašansko uničujoče za okolje.


Zlato nekoč …

V vseh davnih civilizacijah so zlato uporabljali za nakit in druge okraske. Ker je grudice precej čistega zlata možno najti v površinskih plasteh in ga zaradi mehkobe ni težko oblikovati, povrhu tega pa vsakogar očara z visokim sijajem in značilno težo, ni nič čudnega, da je bilo tako priljubljeno. Ker je po drugi strani zelo redko, je imelo vedno zelo visoko ceno.

Prehod proizvodnje konvencionalnih avtomobilov na proizvodnjo avtomobilov na vodikov pogon bi lahko v veliki meri zmanjšal odvisnost od nafte, hkrati pa bi se zmanjšale tudi emisije ogljikovega dioksida v ozračje.

Vendar pa strokovnjaki menijo, da bo izdelava avtomobilov na vodikov pogon, ki bodo konkurenčni na avtomobilskem trgu, vse prej kot enostavna. Razvoj kurilnih celic in različnih tehnologij proizvodnje vodika je v zadnjih letih doživel izreden napredek, na tem področju pa še vedno ostaja veliko izzivov.