Zelo obetaven mlad kamnosek, ki je naredil iz kamnov čudovite podobe, je prišel k svojemu mojstru in rekel;

vse lahko naredim tako čudovito in popolno, da mnoge prekaša, vendar nekaj mi manjka enostavno manjka mi celota, kot da se nečesa ne zavedam.

Mojster:
- iz česa so nastale tvoje čudovite mojstrovine?

Mlad kamnosek;
- iz neobdelanega kamna.

Revna je ljubezen v kateri ni Boga, čeprav se kdaj počuti in vede, kot da je najbogatejša na svetu.

V resnici so to zelo male in enostavne stvari, le iz vsega srca jih imaš rad.

Tebi in zate so postale zato velike.

Zato tako blestijo.

Vendar, ko jih dosežeš in izgine ves lažni sijaj, se izkaže tudi, če si sposoben iskrene ljubezni in ali si res bolj iskreno imel rad njih, kot pa lastno namišljeno sliko o njihovi popolnosti.

Ko pride Valentinovo vsi govorijo o ljubezni, vendar jih malo ve,
da je brez osredotočanja na srce tvoja ljubezen precej prazna,
da je brez notranjega miru tvoja ljubezen precej navidezna,
da je brez notranje izpolnitve tvoja ljubezen precej nesmiselna.

Torej poslušaj moj nasvet;
"Nauči se ljubiti svoj dih in vse bo postalo ljubezen."
<3
: stoyan : svet, A.R.

Kot je Rumi rekel;
"Iskal sem Boga in vse kar sem našel sem našel sebe,
iskal sem sebe in vse kar sem našel je bil Bog"
Razumi, če to lahko, ampak resnično to tvoje telo je plovilo
in skozi to plovilo se pretaka vesoljni ocean,
ta ocean teče skozi tvoj dih,
okoli zvezde vseh zvezd imenovano tvoje srce,
ali duša, ali Bog, ali kakorkoli to želiš imenovati.
V tem oceanu tečeta tvoja radost in ljubezen,
obkrožena s tvojim notranjim mirom.
Samo tam moja draga prijateljica je tisto mesto,
kjer se zares lahko srečava midva.

: stoyan : svet, A.R.

Tom je bil poročnik, pomočnik kapitana fregate "Predrznost". Imel je težave s hierarhično naravo poveljevanja in je zaradi svoje nestrpne narave včasih dvomil v kapitanova povelja.

Nekega dne, ko je Predrznost plula skozi ledene vode okoli Norveške, je šel Tom predaleč. Svojemu predpostavljenemu je nasprotoval pred vso posadko.

Kapitan se ni razjezil, namesto tega se je počasi približal poročniku, ga prijel za ramo in ga popeljal na stran. Do tega trenutka je Tom že obžaloval svoje neprimerno vedenje.

Ali nam lahko pomaga opis ljubezni, če je v sebi ne udejanjimo?

Če smo se za pravilno življenje trudili včeraj, se moramo tudi danes in tudi jutri.

Kdo pravi, da bo živel pravilno življenje brez truda, se moti.

Brez pretiravanja ja, vendar ne brez truda.

Kaj se zgodi, če se zagledamo v razkošje, a bistvenega, ne vidimo.

RASKOŠJE NAM ZASTRE BIT TAKO, DA NE VIDIMO RAVNO TEGA, O ČEM POJEJO VSI BLEŠČEČI IDOLI.

Nasmeh je praznična obleka duše.

Sonce drsi čez žensko polt, ko se z nasmehom zbudi iz sanj.

Nasmeh je razcvet sončnice.

V sonce ne moreš drezati s palico, kakor v negibno mlako, ker ga ne dosežeš.

Nasmeh je božanski dih sonca, kakor je cvetenje rože na vrtu.

Smeh je v življenju sidro sredi morja. Sonce ožari vrvi, ki se namakajo v kapljah soli.

Domišljija je vse kar še ni udejanjeno.

Čim je nekaj na resničnem realnem temelju, pa ni več domišljija.

Vse je v tem ali je človek bolan ali zdrav.

Vse je v tem ali smo toliko zdravi, da si v domišljijskem svetu, znamo postaviti vse tako, kakor naj bi tudi po izvornem bilo.

V domišljijskem svetu, se lahko doživljamo takšne kot bi radi bili.

Mislimo, da samo izkušnja nadarjenosti šteje, pa ni res, enakovredna temu, je izkušnja, čisto enostavnega, celo nevednega bitja.

Človek je srečen edino, če živi in je v skladu, s svojimi temeljnimi možnostmi za razvoj.

Če hočeš postati nekdo, možnosti in za to potrebnih talentov pa nimaš, te je prevzela zunanjost tega. Ni prevladalo bistvo, ampak zaradi nečesa, želja za nečim.

Človek si ne more izvirno pošteno iskreno želeti tega, za kaj nima osnov.

To ni iz ljubezni ampak iz želje za biti.

Tak človek ne pozna enostavno živeti in biti to, za kaj si ustvarjen.