Človek čim posveti žarek svetlobe v ječo, govori o svobodi.

Vendar le na pravi način, vsem v dobro rasimo k temu.

Z znanko sva se pogovarjala o moderni komunikaciji, kako zelo je človek v to vpet.

Dejala je, nekako tako, kako nimamo zasebnosti, kako smo vsepovsod dosegljivi, kjerkoli smo, da je prejšnja privatnost kar spuhtela.

Oh ti telefoni.

Rekla je, saj smo se tudi prej družili ženili, pa nam je je bilo tudi lepo, brez vsega tega.

Imela je prav, vendar obstaja vseeno še en aspekt tega, ki je zelo bistven, ki ga je vredno poznati in ga bom nekoliko skromno opisal.

Ni lepo, da se poštenemu človeku, pod pretvezo neke varnosti, res pride nepoklicano v intimo in se temu kaj odvzema ali dodaja.

Tu ni dvoma res je.

Poglejmo pa nekaj drugega.

Vedeti je treba, da imamo, še imamo kot pošteni ljudje, res velike možnosti in je prav, da jih znamo v resnično dobro vsem tudi uporabiti.

Če ni tako, kakor vse, spuhtijo in se spridijo.

Res je, pritožujemo se na spremembe in zunanje okoliščine.

Pa, saj je vendar od nas odvisno ali uporabljamo telefon in vse ostalo, imamo glede tega mnoge možnosti, kako in zakaj.

Zavest in prava uporaba vsakodnevnih možnosti, z vsem srcem, kljub razočaranjem in vsem težavam ki nastanejo, pravilno čez njih, da jih na res popolnoma, pravi način prerasemo in odstranimo.

V sami kreativnosti življenja, vendarle obstajajo mnoge prave možnosti.

Vse premalo vidimo, da na pravi osnovi, lahko iz življenja naredimo mnogo, še zmeraj je od nas odvisno, kako si skonstruiramo življenje.

Kaj bomo uporabljali in kako.

Nikoli ni bilo povsem blagodejnih okoliščin, k temu je prav da popolnoma pošteno zanesljivo in iskreno, v pravi zavesti ljubezni v tem rasemo in res vse uporabimo v resničen prid.

V vseh dobah so bile, tudi vsaki dobi primerne nevarnosti.

Ljudi pa se je le, koliko je bilo v moči, pripravljalo, da se jim vendarle srčno popolnoma, na pravi način vendarle izognejo.

Ali pa raje kritiziramo zunanje okoliščine.

Poglejmo kaj bi bilo, če ne bi bilo sprememb iz popolnoma enostavnega sveta, v mehanični, potem digitalni svet in zdaj že svet, v katerem so mnoge možnosti, in tudi ob nepravilni uporabi zlorabi tega, za kogarkoli in karkoli se gre, tudi velike nevarnosti.

Pa poglejmo, če bi svet ostajal isti in ne bi bilo razvoja.

V istem se ljudje navadijo, stvari jim počasi postanejo nepomembne, nezanimive, zavladala bi rutina navada, s tem se neha spoštovati okolje in celo lastna dejanja. Vse bi se spridilo.

Ko pogledam nekatere starejše ljudi, ki so razvoj z veseljem sprejeli, in vse to kar nudi razvoj, experimentalno, zelo samovoljno mimo vseh norm pravilnega neosveščeno uporabljali, seveda, ko so prišle tega posledice so potem dejali, da je bilo prej boljše.

Pazimo se vendar!

To nam noben zakon ne prepoveduje, kar je v dobro vseh.

Marsikateri mlad, čeprav so tudi izjeme, resnica vsekakor točno pokaže zakaj in čemu v prid, je mnogo bolj pravilen in točen glede tega, zavestno v ljubezni do vseh, ohranja pravo mero gibanja in dela.

Če kdo reče, bolje bi bilo, da bi ostali v eni stopnji razvoja, ne vidijo, da bi se v tem in zaradi tega, ljudje še mnogo bolj spridili.

Res pa je, da bi mnoge možnosti, ki so nam bile dane res za pravi razvoj, mnogo bolje in temu v prid veliko bolje in vsem v dobro kakor tudi danes vsakem dnevu, uporabili z ljubeznijo in prid vsem.

Ne upočasnjevali in ne prehitevali, ne ovirali razvoja k temu.

Da bi bilo tako danes in vsak sleherni dan!

Mirjan Mesiček