Izšla je moja knjiga Domislice, iskrice in modre misli, 434 strani, samozaložba, 2022.

Zgodil se je preblisk misli in rodila se je domislica, iskrica, izrek, morda modra misel, ki izhaja iz življenjskih izkušenj. Takšno misel imenujemo tudi aforizem, ki je zgoščeno, duhovito izražena globoka misel, domislica, oziroma resnica. Aforizem je tujka, ki je k nam prišla v uporabo v 19. stoletju, prevzeta iz latinske besede aphorismus, v pomenu besede kratek stavek, vsebujoč glavno misel.

Modre misli vzniknejo z navdihom. So kot redke rastlinice, ki rastejo odznotraj in dozorijo v seme, ki se ob pravem letnem času raztrosi na plodna tla, vzklije in dozori.

Domislice in iskrice so besede, ki ljubijo družbo. So kot zdravilne pilule na nočni omarici, ki jih je treba jemati v majhnih količinah. Obnašajo se kot male diagnoze, lahko pa imajo tudi presežno moč, da pomagajo človeku; v vsakem primeru pa se držijo načela, da ne povzročajo krivic; imajo tudi ironično ost in spodbudijo h kritičnemu razmišljanju, ki omogoča, da 'izmerimo' svoje prepričanje in ga ocenimo. So dvosmerna izkustvena izročila življenja za tistega, ki jih piše in za tistega, ki jih bere. Včasih se tudi legitimirajo kot humor, ki razgradi še tako trdno resnico.

Imajo tudi škarje za obrezovanje krivic in moč, da človeka poberejo s tal, ko se spotakne. So prijateljice in svetovalke. Te eno ali večstavčne povedi so se zapisovale in naj bi jim tudi zaupali in verjeli, saj so vznikle iz sebe z dobrim namenom. Ko človeka tare problem, mu na slikovit način odgovorijo in svetujejo. Metafore v tej zbirki so se z območja poetike selile med domislice in iskrice, zato jih je možno brati tudi s pesniškimi občutji, stkane so iz ognja in zraka, zato prižigajo plamen in prezračujejo prostor in človeka v njem.

Zbirko Domislice, iskrice in modre misli dopolnjujejo tudi črtice, ki pripovedujejo o osebnih doživetjih avtorice v otroštvu in prispevki s spletne strani www.tatjana-malec.si, ki popestrijo in vzpodbudijo razmišljanje o tem ali onem in dopolnjujejo prvi del zbirke, poimenovane: II. Eseji in vizure. Knjigo je s svojimi avtorskimi fotografijami opremil avtoričin vnuk mag. Jan Malec, univ. dipl. fizik, ki se ljubiteljsko ukvarja s fotografijo. Knjiga je likovno tudi poklon mestu Koper.

Knjižno delo podelim tudi s prijatelji in tistimi bralci, ki vedo kaj pomeni moč besede. Pri pisanju sem iskala nov vir navdiha in svežino izraza, ki sta podprta z iskanjem resnice in s kančkom domišljije. S tem upam, da sem prispevala žlahtni kamenček v žanrski mozaik razmišljanj o tem ali onem.

Ker danes vem več, kot sem vedela, ko sem svoje misli zapisovala, si priznam, da sem v marsičem v času naredila razvojni miselni preskok in bi danes morda zapisala tudi drugačna videnja stvari, saj smo se ljudje, situacije in časi v marsičem spremenili. Vizure in drugi spisi odsevajo čas njihovega nastanka in bralcu ponujajo razmislek, koristen za sedanjost in prihodnost. Omenila bi vrednostni sistem in izkušnje, s katerimi sem odraščala in zorela v drugem času, tudi z iskanjem in odkrivanjem sebe. Svoboda izražanja nima nobenih napisanih pravil, ima pa meje, na katerih iz najrazličnejših vzrokov stvari vzdržijo ali pa padejo, spoznanja pa so vselej koristna.

Vsakdo ima svojo Arhimedovo točko človeškega znanja, intelekta in nazorskega prepričanja, vsakemu je dvom in vrednotenje stvari že zadosten dokaz za lastni obstoj. Mislim, torej sem! Znani filozofski rek Reneja Descartesa velja tako za pisca, kot za bralca. Motiti se, dvomiti in spoznati je človeško. Pričujoča knjiga v drugem delu zajema praktičen in poljuden prikaz odnosa avtorice do tematik znotraj reflektiranega mišljenja in spoznanja. Človeku je njegova spoznavna sposobnost luč, ki mu osvetljuje pot, je sonce, ki razkriva svet.