On je nastal prvi! (Mark Twain)

Nekateri ljudje najraje igrajo žrtev. Obièajno hodijo naokoli, se pritožujejo, mencajo, hitro se užalijo, jezijo in skoraj za vse krivijo druge. Obèutek imajo, da jim je svet nekaj dolžan in èakajo, da se spremeni.

In se tudi bo! Svet se bo spremenil tistega trenutka, ko bomo prevzeli odgovornost za lastne odloèitve in ko se bodo zaèele napake hitro pozabljati.

www.tportal.hr

Ko sreèaš dobrega èloveka,
ga poskušaj prekositi v dobroti.

Ko naletiš na kakega slabega èloveka,
pa se vprašaj,
èe morda nimaš sam enakih lastnosti.

Konfucij

V svetu Prednikov nismo nikoli iskali in zato tudi ne našli tistega, kar je èloveka dvigovalo in ga dvignilo visoko nad živalsko raven, kar se zaène in konèa v odnosu med moškim in žensko, med moškim in ženskim poèelom življenja. V 2000- letnem obdobju naše civilizacije ni noben moški, nobena ženska izgovorila v svojem prvem, medsebojnem odnosu svetih besed ponovitve kozmiènega akta stvarjenja:

Moški:
»Jaz sem Nebo in ti si Zemlja –
jaz sem zaèetek,
ti si nadaljevanje Življenja.

Žena:
»Jaz sem Zemlja in ti si Nebo,
Ti daješ, jaz sprejemam,
Ti zaèenjaš, jaz nadaljujem
Življenje, ki je Eno.«

Iz knjige Megaliti (Fani Okiè)

Srce mora dostikrat
nositi težje breme
kakor hrbet.

O tem, kako razmišljaš, pogosto upravlja tvoje razpoloženje, ki pa je zelo varljivo. Ko si slabe volje se ti zdi življenje slabše kot je, èe pa si dobre volje lahko tudi najveèjo kritiko sprejmeš s smehom.

Slabo razpoloženje ni dober èas za analizo svojega življenja. Zato se, ko si slabe volje, poskusi spomniti, da je to stanje duha, ki bo minilo. Èe je problem stvaren, bo poèakal tudi na boljši trenutek.

www.tportal.hr

Manj se
na zunaj premikaš,
dlje od znotraj
svojega diha,
prihajaš k sebi
in prideš.

stojèi Stojan Svet

Èeprav sin pride in gre v desetih minutah,
pusti za seboj vrtinec svežega zraka.

Pam Brown

Kje je Lepota?

Lepota je v Soncu,
Ki zjutraj nežno poljubi moje veke.

Lepota je v Dežju,
Ki iz mene izpira tegobe minulega dne.

Lepota je v Oblakih,
Ki mi dajejo Senco.

Lepota je v Luni in Zvezdah,
Ki osvetljujejo noèno nebo.

A vendar…

Lepota je skrita za sencami Strahu,
Pred katerimi bežim iz dneva v dan.

Lepota je v Meni in je v Vsem…

Zemlja ni tvoja, ne moja,
ampak je kraj,
kjer se sreèamo
in odidemo brez vrnitve.

Èe smo pripravljeni z zaupanjem bivati na naši zemlji, se zaène skozi nas pretakati silovita moè.

To življenjsko moè sem pred leti videl delovati sredi strašnega opustošenja, na izsušenih in nerodovitnih tleh kamboškega begunskega taborišèa, ki sem ga obiskal, da bi pomagal beguncem. Kamboški holokavst je obièajno preživel le del družine in vsak je dobil koèico iz trstièja, široko nekaj veè kot meter, dolgo malce manj kot dva metra in visoko približno poldrugi meter, ter majhno zaplato zemlje, ki ni merila veè kot kvadratni meter.

Že po nekaj mesecih taborišènega življenja so skoraj vsi ljudje na zaplati ob koèici zasadili vrt. Nekateri so pridelali dve ali tri buèe, drugi so gojili fižolovo sadiko ali kako drugo zelenjavo. Rastline so bile skrbno negovane, podpirale so jih palièice iz trstike. Vitice fižola so se vzpenjale okrog palice in naprej po strehi koèe.

Vse je hrana.

Sanskrtski pregovor

Igor Kononenko

Zhuang Zi (Chuang Tzu, Chuang Tse, Chuang Chou)(369?-275? pr.n.Å¡t.)
Kitajski modrec, filozof in zapisovalec modrosti Taoizma

Po izroèilu je Zhuang Zi naslednik Lao Ceja. Zhuang Zi-jevo rojstno ime je bilo Zhou (»Zi« je spoštljiv dodatek k imenu mojstra), klicali so ga tudi Meng Zhuang. Zelo malo je znanega o njegovem življenju. Izroèilo pravi, da je bil rojen v mestu Meng v državi Song (danes Shangqiu, Henan). Velja za enega od utemeljiteljev taoizma, hkrati pa zaradi sijajnosti njegovega stila pisanja in globine razmišljanja za najveèjega pisatelja dinastije Chou. Prvi je izèrpno opisal taoistièni pogled na ritem življenja. Taoizem izpusti znanstveno preuèevanje narave, da doseže enake intuitivne zakljuèke samo s pomoèjo vpogleda. Tako kot Lao Ce tudi Zhuang Zi poudarja neopisljivost in neizrekljivost resnice ter pomembnost spontanega delovanja v skladu z naravo, ki mu taoisti pogosto pravijo »nedelovanje«. Priporoèa vaje »sedeti in pozabiti« ter »postenje duha«. Taoistièni modrec nièesar ne zavraèa in pritegne bitja samo s svojo vrlino; jih spreminja, vpliva nanje, ne da bi se jim kakorkoli vsiljeval. Pušèa jim, da sledijo svoji naravni spontanosti. Zhuang Zi se zateka k prispodobam, metaforam in analogijam ter ne pristaja na stroge definicije.

Bil je sodobnik uèenega filozofa Hui Shih-a (370-319 pr. n. št.) in je pogosto užival v dialogih z njim, tako da mu je oporekal, in je na ta naèin izostril svoja razmišljanja. Za razliko od ostalih (konfucijanskih) kitajskih filozofov, ki so se ukvarjali s praktiènimi vidiki vladanja in osebne morale, se je Zhuang Zi ukvarjal z metafiziènim pogledom na bivanje. V svojih pisanjih pogosto s parabolami, anekdotami in protislovji spodkopava in smeši konfucijansko razmišljanje. V razmišljanjih gre tako daleè, da dvomi tudi v osnovo pragmatiènih argumentov v prid aktivnostim za ohranjanje življenja, saj le ti predpostavljajo, da je življenje dobro in smrt slaba. Opozarja na relativnost vsega - dobrote nasproti zlu, lepote nasproti grdoti, realnosti nasproti sanjam in samega življenja nasproti smrti. Knjiga, ki nosi njegovo ime, je sestavljena iz treh delov. Prvega (t.i. Notranja poglavja) pripisujejo njemu, drugega (Mešana poglavja) in tretjega (Zunanja poglavja) pa pripisujejo delno njemu, delno pa njegovim uèencem in zapisovalcem njegovih anekdot.

Prijazna gesta.
Pozdrav.
Dobra misel.
Nasmeh.

Å e kako velja,
da se s èašèenjem
tvojega duha,
tvoj Bog zaène
in tvoj Bog tudi konèa.
Vse ostalo kar se tièe tvojega Boga,
je tvoj blef, stvar tvojega pretvarjanja.

stojèi Stojan Svet

Zmore tisti,
ki verjame, da zmore;
ne zmore tisti,
ki ne verjame, da zmore!
To je neizpodbiten zakon!

Henry Ford

Nasilja, ki grozi vsem živim bitjem,
se èlovek osvobodi,
ko premaga samega sebe.

Goethe

Pogum je posledica strahu.

Èe smo se tako zelo ustrašili, da bomo umrli;
bomo mirno pustili, da nam odrežejo nogo.

Fernando Galiani

Pravi problem lastnine ne bo nikoli tvojih deset avtomobilov, ki jih imaš parkirane pred svojo hišo. Pravi problem lastine bo tisti en avto, ki ga še nimaš in kateri te še èaka v tvoji glavi. Namesto tega enega avta je lahko to en konj, ena punca ali mogoæe še samo tisti eni tenis copati. In moje besede tebi so, da te to eno èakajoèe v tvoji glavi, lahko spremlja do konca tvojega življenje. Saj obstajati brez hrepenenja je nemogoèe, hrepenenje pa je sol življenja.
In kaj zdaj narediti, ali se Å¡e vedno loviti za svoj rep, tako kot pes?

Zakaj pa ne, dan bo Å¡e vedno imel 24 ur.

To je popolnoma res!

Ampak te Å¡tiriindvajsete ure, so lahko pravi 100 km maraton okoli Francije.

In, èe mene vprašaš, ti moram reèi, da to ni za vsak dan.

Kaj šele za celo življenje!

In kakšna je zdaj moja alternativa, ki ti jo ponuja moja modrost?

Piše: Stampy

Duhovnik v avtu med vožnjo zagleda pred sabo ob cesti nuno. Zaustavi avto
in ji ponudi prevoz, kar nuna zahvalna sprejme. Vstopi v avto, prekriža
noge, tako da razgane svoje krilo in odkrije svojo prelepo nogo. Duhovnik
to vidi in ni veliko manjkalo, da bi povzroèil nesreèo. Ko je ponovno
prevzel kontrolo nad vozilom, naskrivaj spusti roko na nunino koleno.

Nuna ga pogleda in reèe: "Oèe, se spomnite 129. Psalma?
Duhovnik pordeèi in se globoko opravièi ter umakne roko iz njenega kolena.
Med menjanjem prestave zopet položi roko na koleno nune.
Pa ga nuna ogovori: "Oèe, ali se ne spomnite 129. Psalma?"
Še enkrat se duhovnik opravièi in reèe: Oprostite, toda telo tudi greši.

Ko ti blišè tega sveta

nagovarja svetlobo tvojega srca,

je zgodba dokaj doreèena.

Saj nikamor drugam

zdaj nimaš veè za iti.