Kolumna: Ljubljena oblačila trajajo
Nakupovanje oblačil ni bilo nikoli opravilo, ki bi mi bilo pri srcu. A se kljub temu nikoli ni zgodilo, da bi bila moja omara z oblačili prazna ali da bi nosila ponošena in raztrgana oblačila. Za to je vedno skrbela moja mama. Ona je bila tista, ki se je sprehajala po prodajalnah z oblačili in pregledovala, kaj je novega.

Sledila je modnim smernicam in s prijateljicami razpravljala o tem, kje se dobi dobro blago, katero šiviljo priporočajo in v kateri trgovini bodo našle prav to oblačilo v želeni barvi. Ker tega hobija nisem delila z njo, me je dvakrat na leto »prisilila«, da sva šli po nakupih in takrat sem izbrala vsa oblačila za tisto sezono.

V Focusu so prenovili kalkulator stroškov avtomobila, ga razširili za različne pogone vozil in upoštevali najaktualnejše formule za izračun izpustov CO2. Izračunate lahko tudi, koliko dni na teden delate za lastništvo, vzdrževanje in porabo svojih jeklenih konjičkov.

Opozarjajo na rast cen energentov in vozil, ki bodo po žepih najbolj udarili gospodinjstva, ki so za dostop do družbenega življenja in trga dela močno odvisna od osebnih avtomobilov. Za tako visoko odvisnost od avtomobilov v Sloveniji pa je odgovorna dosedanja prometna politika.

Odprto pismo proti trenutnim aktivnostim, ki ogrožajo prehransko varnost Slovenije
Sledeče pismo naslavljamo na vas v odziv na nedavne izjave ministra za kmetijstvo, dr. Podgorška, in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter v odziv na delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) v Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo glede prilagajanja ukrepov v kmetijstvu v povezavi s prehranskimi obeti v luči vojne v Ukrajini.

Zaradi teh razmer naj bi bilo potrebno znižati okoljske ter zdravstvene standarde in omejitve ter celo omiliti ukrepe in cilje Evropskega zelenega dogovora. V Mreži Plan B za Slovenijo menimo, da so prizadevanja za take spremembe nedopustna, saj povečujejo tveganja za poslabšanje že tako kritičnih podnebno-okoljskih obetov in odvisnost od uvoženih surovin ter s tem resno ogrožajo dolgoročno prehransko varnost v Sloveniji.

23. aprila je dan za rabljena oblačila in vrhunec Tedna modne revolucije
Ekologi brez meja in Pravična trgovina Slovenije napovedujejo drugi Dan v rabljenih oblačilih, ki bo potekal 23. aprila. K sodelovanju ob podpori številnih organizacij vabijo tudi posameznike. 

35 organizacij in ustanov iz vse Slovenije se z izmenjavami, okroglimi mizami in aktivnostmi na spletu pridružuje drugemu Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga koordinirajo Ekologi brez meja in Pravična trgovina Slovenije. Namen dogodkov, kjer bodo v ospredju oblačila iz druge roke, je spodbuditi posameznike, da posežejo po rabljenih oblačilih, si jih 23. aprila nadenejo in svoj pozitivni zgled širijo na družbenih omrežjih.

Naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju problematike zavržene hrane. Pred slovenskim Dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev. 

V sklopu programa za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti Hrana svoje mesto najde, so se Ekologi brez meja v sodelovanju z Lidlom Slovenija posvetili škofjeloškim javnim ustanovam, gospodarskim subjektom in gospodinjstvom. Okoljevarstveniki, trgovec pa tudi drugi deležniki se že leta ukvarjajo s problematiko, a količine zavržkov iz leta v leto rastejo.

Organizacije CIPRA Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Focus in Umanotera smo Vlado RS pozvale, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.

Vlada RS je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les.

Odprto pismo slovenski oblasti, političnim strankam in javnosti
Spoštovani, naši naravni ekosistemi so v krizi, eden glavnih dejavnikov negativnih vplivov na naravo je človek. Vsi se zavedamo dejstva, da so stabilni ekosistemi osnova za naše preživetje, kar pomeni, da nenehna izguba vrst in degradacija habitatov ogroža naše preživetje.

Globalno poročilo o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je leta 2019 objavila Mednarodna znanstveno-politična platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, je pokazalo, da se izgublja biotska raznovrstnost po vsem svetu in da smo trenutno v zelo zahtevnih časih, ko gre za ohranjanje našega trenutnega načina življenja.

• 24. aprila bomo obeležili slovenski Dan brez zavržene hrane, v ospredju bo reciklirana kuharija. 
  
  
• V Škofji Loki smo izvedli enotedenski izziv za gospodinjstva, trenutno pa potekajo tehtanja hrane in zavržkov v gospodarskih in javnih ustanovah. 
  
  
• Vabljeni k sprejemanju zaveze za manj zavržene hrane.

24. april je v našem koledarju označen kot slovenski Dan brez zavržene hrane. Lani smo ga na pobudo Lidl Slovenija prvič obeležili prek spleta in povezali prizadevanja številnih organizacij, ki se že leta ukvarjamo s to problematiko. Bodimo iskreni, očitno neuspešno, saj količine iz leta v leto rastejo.

OKOLJSKI KVIZ

Ali veš, kakšen ogljični odtis ima povprečen prebivalec Slovenije? 

Poznaš odgovor na vprašanje, koliko hrane zavržemo letno v državah EU?

Koliko ton mikroplastike vsako leto zaide v oceane in morja?

V okoljskem kvizu lahko preveriš svoje znanje o stanju narave in okolja.

Izveš pa tudi nekaj novega o tistih, ki si za ohranjanje in obnovo narave ter okolja prizadevajo vsak dan - o civilni družbi in nevladnih organizacijah s področja okolja.

Ministri EU omahujejo pri zahtevah glede reciklaže litija iz odpadnih baterij  in zaščite človekovih pravic
Okoljski ministri so na srečanju povedali, da želijo odložiti uvedbo že tako šibkih zahtev glede recikliranja baterij in preverjanja dolžne skrbnosti proizvajalcev baterij. Vlade želijo da proizvajalci baterij pridobijo le 35 % vsega litija v rabljenih baterijah šele z letom 2029, kar je kar tri leta pozneje, kot je predlagala Evropska komisija.

O predlogu so 10. marca že razpravljali evropski poslanci, ki so podprli nova pravila glede človekovih pravic in okolja na področju baterij. V skladu z osnutkom zakona bi morali biti proizvajalci baterij deležni pregledov svojih dobavnih verig za odkrivanje in odpravo morebitnih kršitev okoljskih ali človekovih pravic.

Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo smo pripravili v Focusu. 

Decembra 2020 so voditelji EU potrdili zavezujoč cilj vsaj 55 odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je napredek glede na prejšnji cilj EU (minus 40 odstotkov).

WWF poziva mesta in kraje, da se vključijo v akcijo Ura za Zemljo

Ura za Zemljo - največjo svetovno prostovoljno akcijo za reševanje našega planeta obeležujemo 26. marca ob 20.30 uri z izklopitvijo razsvetljave.

V soboto, 26. marca ob 20.30 uri, bo akcija Ura za Zemljo, ena največjih svetovnih civilnih okoljskih iniciativ, znova združila ljudi po vsem svetu, da bi pokazali svojo predanost planetu.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec naj nemudoma popravi škodo, ki jo je povzročil razvoju sončne energije v Sloveniji, in preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji.

Nedopustno je, da Eko skladu zmanjka sredstev za podporo, operater omrežja pa zavrača priklope elektrarn na omrežje v času energetske krize in draginje ter ob izjemnem zanimanju gospodinjstev za samooskrbo s sončnimi elektrarnami.

Pričele so se čistilne akcije, Ekologi brez meja s priporočili za nadgradnje

Ekologi brez meja vabijo k udeležbi na čistilnih akcijah in pozivajo k ohranjanju okolja tudi preostalih 364 dni v letu. 

V vseslovenskih akcijah Ekologov brez meja, ki po udeležbi še vedno veljajo za svetovni rekord, je bilo iz narave odstranjenih 20 tisoč ton odpadkov. Ostajajo bremena, ki čakajo na sistemske rešitve, medtem pa se sprehajalne poti, parkirišča in obcestni jarki polnijo z večinoma plastično embalažo.

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj napovedujejo drugo izvedbo Dneva v rabljenih oblačilih. K sodelovanju vabijo posameznike in organizacije.

Organizacije, ki jih je združil projekt Obleka naredi človeka, po lanskoletni uspešni izvedbi nadaljujejo z izpostavljanjem pomena ponovne uporabe oblačil. Raziskava, ki so jo izvedli, je razkrila, da delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot 1 %, še redkeje pa se v Sloveniji poslužujemo izposoj. Po drugi strani pa letno v povprečju vsak od nas zavrže 12 kilogramov oblačil.

Svet bo končno dobil nov pravno zavezujoč sporazum o onesnaževanju s plastiko
WWF pozdravlja odločitev Skupščine ZN za okolje, da prične s pogajanji o globalnem sporazumu o plastiki; in se zavezuje, da bo podprl delo pri pripravi tega zgodovinskega sporazuma.

Države članice ZN so se na Skupščini ZN za okolje (UNEA-5.2) soglasno strinjale, da bodo razvile pravno zavezujoč sporazum za odpravo onesnaževanja s plastiko. Sporazum bo, po Montrealskemu protokolu iz leta 1989, s katerim je odpravljena uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, eden najbolj ambicioznih okoljskih ukrepov na svetu.

Rezultat sprejete resolucije ZN bo trden dogovor z globalnimi pravili in zavezami, ki pokrivajo celoten življenjski cikel plastike. Od držav, podjetij in družbe bo nabor omenjenih pravil zahteval odgovornost za odpravo onesnaženja s plastiko iz svojega okolja.

Zaradi ciljev EU se je prodajni delež električnih avtomobilov povzpel na 9 odstotkov

Toda brez ambicioznejših standardov EU za avtomobilske izpuste CO2 bi lahko rast prodaje električnih avtomobilov že letos upadla.

Prodaja električnih vozil v EU, spodbujena s cilji EU za izpuste CO2, je narasla že drugo leto zapored. Lani je bil vsak enajsti prodani avtomobil v EU popolnoma električen. Toda ta trend ni samoumeven.

V organizaciji Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus, opozarjajo, da bo brez ambicioznih standardov v letu 2025 ter vmesnega cilja za leto 2027 rast prodaje električnih vozil v Evropi do konca tega desetletja upadla, saj bodo proizvajalci avtomobilov dali prednost ponovni rasti tržnega deleža avtomobilov na bencin in dizel.

Evropska mesta morajo bistveno okrepiti prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa. Danes objavljeno poročilo koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi okoljska organizacija Focus, kaže na pomanjkanje napredka v 36 večjih evropskih mestih. Ljubljana se je na lestvici uvrstila na 28. mesto. Nobeno mesto ni bilo ocenjeno z odlično oceno.

“To poročilo je opozorilo vsem lokalnim odločevalcem in županom po Evropi. Mesta morajo resneje pristopiti k zmanjšanju emisij iz prometa in določiti jasne korake celovitega prehoda na trajnostne oblike prometa do 2030,” izpostavlja Barbara Stoll, direktorica Clean Cities Campaign, koalicije evropskih nevladnih organizacij in iniciativ, ki se zavzemajo za urbano mobilnost brez emisij do 2030.

Dolžna skrbnost na področju okolja in človekovih pravic: bo Evropska unija pustila žrtve na cedilu?
Evropska komisija je objavila težko pričakovani predlog zakonodaje, ki bi lahko omejila uničevanje okolja in kršitve človekovih pravic v okviru dobavnih verig izdelkov, ki jih trošimo v Evropski uniji. V okoljski organizaciji Focus pozdravljamo premik k večji odgovornosti podjetij do okolja in ljudi, obenem pa s številnimi evropskimi organizacijami civilne družbe opozarjamo na šibkosti predloga.

Predlog zakona, ki ga poznamo kot trajnostno korporativno upravljanje (Sustainable Corporate Due Diligence), obvezuje podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki delujejo v EU, da preprečijo in naslovijo škodo za okolje in ljudi v svojih dobavnih verigah. To je prvič, da bodo podjetja v EU odgovorna za povzročeno škodo, tudi s strani hčerinskih podjetij in posrednih ter neposrednih dobaviteljev.  

Svetovna organizacija za varstvo narave je sprožila regionalno kampanjo »Love It or Lose It«, s katero poziva vse, da imajo radi naravo, saj jo bomo sicer izgubili.

Na dan zaljubljenih je Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) sprožila regionalno kampanjo »Love It or Lose It« (Imej rad/a ali izgubi)https://www.wwfadria.org/sl/love/, s katero je leto 2022 razglasila kot ključno leto, da s svojimi dejanji pokažemo ljubezen do narave, od katere je odvisno celotno človeštvo.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu. V štirinajstih državah EU so potekale akcije z namenom ozaveščanja o kritično visoki stopnji krčenja svetovnih gozdov.

V pismu, ki smo ga naslovili na EU, pa nas je več kot 100 organizacij civilne družbe EU pozvalo, naj izkaže vodilno vlogo na področju varstva okolja in z učinkovito in močno zakonodajo poskrbi, da uničevanje gozdov ne bo več nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketu. 

WWF poziva Evropski parlament in Svet, da zavrneta delegirani akt o EU taksonomiji, ki ga je sprejela Evropska komisija
Evropska komisija je podlegla pritisku Francije in drugih držav (1) ter objavila pravila o trajnostnem financiranju, kar bo povzročilo ogromno škodo EU in globalnemu okoljskemu ukrepanju.

Komisija fosilni plin in jedrsko energijo uradno razvršča kot okolijsko trajnostna v skladu s EU taksonomijo - EU-jevim »Vodnikom za zelene naložbe« - kljub dejstvu, da fosilni plin ustvarja ogromne emisije, jedrska energija pa proizvaja visoko radioaktivne odpadke, s katerimi še vedno ne znamo pravilno ravnati.

"Zeleno" okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave
Najnovejše poročilo organizacij CAN Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje.

Novo poročilo o doseganju “zelenega” okrevanja analizira načrte za okrevanje in odpornost (NOO) deset držav članic EU - Češke, Estonije, Madžarske, Italije, Latvije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije. Analizo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v sklopu poročila smo pripravili v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.