Fritjof Capra: The Tao of Physics (Tao fizike)
Tretja izdaja, Flamingo, 1992
(Povzetek)

Dr. Fritjof Capra je teoretični fizik z raziskovalnimi izkušnjami na področju fizike visokih energij. Ko je spoznal, da fizika in vzhodnjaški modreci govorijo na podoben način o isti stvari, se je posvetil raziskovanju opisovanja in doživljanja realnosti s pomočjo meditacije in vrhunske znanosti.

Igor Kononenko
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

"Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa." Albert Einstein

Znanost temelji na dolgoletnem nabiranju objektivnega znanja, ki je induktivno izpeljano iz empiričnega opazovanja realnosti. Duhovnost temelji na subjektivnem vedenju, ki ga duša nabira z izkušnjami v številnih življenjih. Duhovnost je nujno subjektivna, znanost je nujno objektivna. Duhovnost poudarja razvijanje čutov, znanost pa razvoj razuma. Duhovnost je predvsem intuitivna, znanost pa logična. Znanost temelji na vzročnosti, v duhovnosti pa vzročnost pogosto odpove, saj čas ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga razumeti in sprejeti sebe in vesolje.

Mladostne sanje o supermanovem pogledu ki bi videl pod obleko ali pa vsaj očalih, ki bi kaj takega omogočile, se lahko še komu izpolnijo.

Ob poslušanju benda X Ray Spex in branju Andresovega zapisa o N žarkih in še posebej komentarjih o T žarkih sem se spomnil na naslednje:

Ne vem spoštovani bralci, mnogi med vami boste rekli, da gre še za enega idiota. Sklicevali se boste na že tolikokrat napisana naključja, vendar naj vas ob koncu opomnim, da se to konča, ko spregovori zavest, četudi bom v vaših očeh idiot. Tudi po naključju? In koncu koncev, je tudi to naključje, da ste sestavek prebrali? Pa menda ja ne po naključju?

LAS VEGAS - Fizik Stephen Wolfram je to sredo na sejmu Xomdex Fall 2002 predstavljal računocentrični pogled na vesolje, ki se nekako sklada s trenutno tehnološko paradigmo računalniške znanosti in industrije in bo zato pri marsikom sprejeta z odobravanjem.

Po iznajdbi rentgenskih žarkov leta 1895 se je na znanstvenem področju začela invazija raziskovanj za novimi, boljšimi žarki.

Leta 1903 je francoski fizik Rene Blondlot izdal novico o svoji iznajdbi novih žarkov, imenovani N žarki.

Kdo so prostozidarji?

Nekaj grobega v zvezi z njimi sem napisal že v prvem delu prispevkov, ki govorijo o tej temi. Pravzaprav je to vprašanje staro toliko, kolikor časa se za prostozidarstvo ve. Navadno so to sostrankarji, tudi poslovni partnerji, ki jim okultne vede niso tujka.