V politiki, na spletu in še marsikje
vrane vranam ne izkljujejo oči.
Napadajo le zmotam neprijetne bele golobe.
Ko jim teh zmanjka, se lotijo drugih vran.

Beli golobje, nikar ne umolknite,
trud za mir in sožitje ni nikoli zaman,
nekoč začne vsem prinašati dobre sadove.

Če ljubiš iz glave
je vzrok temu bodisi;
lepota, denar, položaj,
če pa ljubiš iz srca,
pogosto niti ne veš zakaj,
ampak občutek v prsih
je "fajn."

Stoyan Svet

To kar ni prav je že samo po sebi tako,
da tega ne moremo v sebi iz vsega srca in duše ljubiti.

Lahko nas ima to ujete, odvisne, a prave ljubezni tu ni.

Le to, kar je resnično Božje in prav,
je možno iz vsega srca in duše povsem ljubiti.

V življenju imaš samo dve možnosti;
Ali se tvoja notranja svetloba
podredi tvoji notranji temačnosti,
ali pa se tvoja notranja temačnost
podredi tvoji notranji svetlobi.
Če ne znaš razlikovati med njima,
vprašaj koga, ki to ve.

Stoyan Svet

Obmetavanje z jajci, paradižniki, tortami
blatom ali s psovkami ni vredno
človeškega zamaha, lučaja in časa.

Nespoštljivost do ljudi in narave
se nekoč vrne kot bumerang.

Skrajni čas je za obžalovanje, oproščanje
in odpravo krivic.

Opevamo barvito jesen; izkušnjam,
nabranim do pozne jeseni življenja,
pa tako radi prilepimo oznako "zastarelo".

Vse po vrsti jih nepremišljeno zavračamo,
ker le redko v njih prepoznamo pomoč.

Žalost negativno čustvo tvojih spominov
so dejanja, ki se ne morejo vrniti.
V tvojem srcu pa obstaja tisto neminljivo,
ki vedno vzbuja radost in veselje,
če znaš živeti iz tega trenutka,
imenovanega zdaj.

Stoyan Svet

Važno je kakšni smo v minljivem,
ki je naša učilnica,
kajti v neminljivem,
nikoli ni bilo, ni in ne bo nič slabega.

Danes 1. novembra sem šel mimo pokopališča
in videl na tone cvetja in sveč.
Vprašal sem se; ali naši pokojni res rabijo vse to cvetje in sveče?
Ali rabijo naše spominjanje in prošnje za njih?
Ali ob 1. novembru "pogledajo" skozi oblake, kako je urejen njihov grob?
Ne tam kjer so v onostranstvu jim je kakor jim je,
uživajo sadove dejanj njihovih življenj
po načelu, kar seješ, to žanješ.

Ljubezen je pot do dobrega v ljudeh in naravi in
bližnjica do Boga in nebes.

Parade so prikaz prisvojene moči in grožnja miru in sožitju. Strumno korakanje je kot zabijanje drugih v tla.To so sestavi pravokotnih oblik, ostrih robov ter sovražnih in prezirljivih misli.

V naravi ni takšnih zgledov, celo orkan napreduje s kroženjem, morski valovi se mehko prelivajo. Kaplje dežja, oblika rastlin in njih darov, živali in človeka niso ostrih robov; še zobje so nam zaobljeni in razvrščeni v polkrogu.

Naj medsebojna ljubezen tudi parade pošlje na smetišče zgodovine!

Med sprehodom po plaži, starejši gospod opazi dečka, kako pobira rdečo zvezdo iz mivke in jo vrže nazaj v morje. Prihiti do njega in vpraša kaj počne. Deček odgovori; Ta zvezda bi umrla, če bi jo pustil v mivki po sončnem vzhodu!

Ampak ta plaža je dolga kilometre in kilometre, odvrne gospod. Na tej plaži mora biti na tisoče rdečih zvezd, ki ležijo v mivki. Kakšna razlika bo, če ti jih uspe rešiti samo nekaj.

Deček pogleda rdečo zvezdo, ki jo je ravnokar pobral in jo brez besed vrže v prihajajoči val, nato pogleda gospoda in odvrne: Za tole, ki sem jo ravnokar vrgel, je to pomenilo veliko razliko.

Zlodej je zasledoval človeka, da bi se polastil njegove izvorne biti in bi jo mu popačil, kajti vedel je, če bi mu jo uspelo popačiti bi nekega dne tudi zavladal nad njo.

Okoli njega se je močno trudil, mu vsepovsod poskušal škodovati, poskušal ga je podkupiti z lepimi darovi, ko to ni šlo mu je naredil ogromno spletk trpljenja, celo pri bolezni mu ni prizanašal in stalno sledil svojemu pokvarjenemu cilju.

Vendar ta človek mu je vztrajno izmikal, živel zmeraj kar se je dalo življenje v skladu z izvorno bitjo v sebi ter ji služil.

Včeraj popoldne se je moja hčerka vrnila iz šole vsa nasmejana in se napotila naravnost v svojo sobo, celo ne da bi me poljubila, kar ponavadi nikoli ne pozabi. Kaj jo je tako navdušilo?

Ko celo po eni uri ni prišla iz sobe, sem se neopazno približal in pokukal skozi priprta vrata. Osvobodila je svojega majhnega zajčka iz kletke, kjer se je hranil z listom zelene solate in vodo iz banjice.

Naredila je tudi majhen železen voz, v katerega je vpregla zajčka. Zajec je izgledal kot kakšna stara vprežena žival. '' To je pa res čudno, ''sem si rekel, ''moja hčerka se sploh ne meni za dolgouščevo družbo.''

Žena je prišla iz hiše in videla tri stare može z dolgimi sivimi bradami sedeti na njenem dvorišču.
Ni jih prepoznala. Rekla je:

"Mislim, da vas ne poznam, vendar morate biti lačni. Vstopite prosim in kaj pojejte."

"Je mož doma?", so vprašali.

"Ne", je odgovorila. "Je zunaj."
"Potem ne moremo vstopiti", so odgovorili.

Zloraba besede "prožnost" se je polastila že zaposlovanja,
izkoriščanja in odpuščanja delavcev,
medsebojnih odnosov in zdaj še varovanja meja.

V zadnjih letih je v prožnost zavito marsikaj slabega in vedno v škodo drugih.

Ker to s svojim molkom dopuščamo.

»Povej mi Gospodar, za kaj so gospodarji?« je vprašal mlad menih v vsej svoji mladi nevednosti.
Oče D'Evry se je nasmehnil in odgovoril: »Pravzaprav nimajo pomena. Učijo te, kar že veš in pokažejo te, kar si že videl.«

Te besede so mladega meniha zmedle. Namrščenih obrvi je močno razmišljal in nato vprašal: »Toda kako mi to pomaga Gospodar? Kako naj se nekaj naučim iz tega, kar že vem? Ali mar trdiš, da je gospodar brez koristi za svojega učenca in da naj bom sam svoj vodnik?«
»Ni popolnoma tako,« je odgovoril oče D'Evry. »Razmisli o tem primeru: ali te je kdaj prevzela kakšna slika?«

Poklicani smo, da bi spoznali sam izvor ljubezni in ga po tem dojel v vsej njegovi različnosti in lepoti.

Čim pa bi se hoteli oprijeti samo enega izraza te ljubezni in ga povzdigniti nad vse drugo, bi s tem izgubil bit, ki je zmožna na pravi način dojeti ljubezen v vsej njeni različnosti in celoti. Zaradi tega pa bi častili delček in zanemarili celoto iz katere edino je lahko ta delček živ.

Potem bi to lastno iluzijo, ki smo si jo zgradili odtrgali in poželi, kar bi nam seveda uspelo, ker bi le k temu stremeli, ta naša lastna samo-izgrajena iluzija, ki smo jo vzljubili pa kot taka ni več del ljubezni celote.