Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sobota, 23. april 2005 @ 05:14 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Očarljiva simetrija nasprotij duha,
ki spreminja nič v obliko
in ga domišlijsko izmišlja.
V niču ni ničesar poljubnega.
V niču ni ničesar samovoljnega.
Zunaj naše volje, kjer prebiva nič
obstaja le harmonična celota,
ustvarjena iz niča,
ki je umeščen v estetski um.
Noro, nikjer nič! Nič otipljivega
in vendar se nič goji kot misel
s svojim metafizičnim idealizmom.
Nič predstavlja neskončno popolnost,
iz absolutne enote niča se rodi
in spada v resničnost niča biti.
In vendar ta nič obstaja kot eliminacija
ali realizacija v svetu podob,
ki niso opredmetene kot ideja,
niso zvočno ali vizualno stvar.
četrtek, 21. april 2005 @ 05:50 CEST
Uporabnik: stojči
Razlika med modrecem
in bedakom je neznatna.
Modrec ve,
da je razum le orodje,
bedak pa tega ne.
Modrec iz srca
vibracijsko deluje,
bedak pa,
v svoj razumski »prav«,
kar naprej vse prepričuje.
ponedeljek, 18. april 2005 @ 06:08 CEST
Uporabnik: stojči
Pozno jeseni
se učitelj lokostrelstva
odpravi s skupino svojih učencev v naravo.
Ustavijo se in učitelj po vrsti sprašuje učence kaj vidijo.
Prvi reče, da vidi oblake v taki in taki podobi,
zasnežene gore,
hribe s smrekovimi gozdovi,
preorana polja,
travnike in sadovnjake.
Učenci bolj, ali manj ponavljajo zgodbo prvega učenca,
dokler ne pride vprašanje do zadnjega učenca.
Ta učenec odgovori eno samo besedo:
»Jabolko«
Učenci se zasmejijo,
učitelj pa tega učenca pred vsemi pohvali,
kajti res tja so prišli z enim samim razlogom,
da sklatijo s puščicami izstreljenimi iz svojih lokov
tisto eno in edino jabolko,
ki je ostalo na enem samem drevesu v sadovnjaku.
sreda, 13. april 2005 @ 05:59 CEST
Uporabnik: Zana
Redko se zgodi, da človek spremeni svoje življenje z običajnim razmišljanjem.
Ne glede na to, kako polno občuti svoje načrte in cilje, ki mu jih je odkril um,
še naprej tava po starih poteh, dokler mu življenje ne postane neznosno
in je vir hudih razočaranj.
Za spremembo se odloči šele tedaj, ko starega življenja ne more več prenašati.
ponedeljek, 11. april 2005 @ 06:00 CEST
Uporabnik: ana
Kadar je videti , da stvari ne gredo po moje,
se odrečem navezanosti na svoje pričakovanje,
saj vem,
da ne vidim celotne slike.
Če bi poznal celotno sliko,
bi razumel,
da se stvari z razlogom odvijajo tako, kot se,
in da ima vesolje zame načrt,
daleč veličastnejši od vseh mojih zamisli.
torek, 5. april 2005 @ 05:43 CEST
Uporabnik: titanic
Ko se ozrem okoli sebe,
vidim ljudi, ne vidim pa tebe.
Nekateri hodijo hitro, ves dan hitijo,
ne mislijo nič, kaj govorijo.
Drugi hodijo počasi, pogosto molčijo,
ne potrebujejo velikih besed,
saj dejanja vse povedo in oči jim žarijo.
Ljubezen se vidi v gibanju telesa,
v očeh se vidi, kdo ima v srcu nebesa.
Kdor je srečen tudi v nesreči,
se vidi takrat, ko so njegovi gibi ljubeči.
Ljubezen v srcu je moč za življenje,
za premagovanje ovir in za trpljenje.
Za moč in pogum, da si upaš zaživeti,
moraš vero v Boga v srcu imeti.
torek, 29. marec 2005 @ 06:10 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Lao Ce (Lao-Tzu, Lao Zi)(570?-490? BC)
Kitajski modrec in filozof, utemeljitelj Taoizma
»Lao« pomeni častivreden, »Zi« pa je spoštljiv dodatek k imenu visoko spoštovanih učenjakov, zato lahko ime Lao Zi prevedemo kot »izkušen mojster«. Lao Ce-jevo rojstno ime je bilo Li Erh Boyang, posmrtno pa so ga imenovali še Dan, kar pomeni skrivnosten.
Malo je znanega o njegovem življenju. Izročilo pravi, da je bil rojen v prefekturi Ku v državi Chu, ki je danes okrožje Luyi v provinci Henan. Delal je kot arhivar v cesarski knjižnici dinastijskega dvora Zhou. Konfucij ga je srečal blizu današnjega Luoyanga, kjer sta v naslednjih mesecih veliko diskutirala, kar je imelo odločilen vpliv na Konfucija. Za tem je Lao Ce zapustil službo in potoval proti zahodu v državo Qin. Od tu je, ko je bil star 80 let, izginil v Tibet. Pred tem ga je po izročilu stražar na zahodni meji prepričal, da je, preden je odšel v Tibet, zapisal svojo modrost. Do takrat je svoje znanje širil samo po ustnem izročilu. Lao Cejev odgovor na stražarjevo prošnjo je bil filozofski tekst Tao Te Ching (Pot po Zakonu Vrline), ki je imel na Kitajskem velik vpliv. Tao je brezobličen in nerazložljiv izvor vsega. Tao se prevaja kot Pot, osnovni koncept pa je aktivnost skozi neaktivnost. To ne pomeni sedeti in nič delati, ampak da so spontane akcije v skladu s Taom (v skladu z naravnimi silami in naravnim redom stvari) lažje in bolj plodne kot aktivni poskusi nasprotovati Tau. Po tem principu, če ne delaš nič, lahko izvršiš vse. Lao Ce je učil, da se je treba izogibati nasilju in da je vojaška zmaga čas žalovanja zaradi nujnosti uporabe sile proti drugim živim bitjem, in ne priložnost za zmagovalno slavje. Modrec Taoizma nima nobenih ambicij, torej ne more nikoli ne uspeti; tisti, ki nikoli ne more ne uspeti, vedno uspe; tisti, ki vedno uspe, je vsemogočen.