V svetu Prednikov nismo nikoli iskali in zato tudi ne našli tistega, kar je človeka dvigovalo in ga dvignilo visoko nad živalsko raven, kar se začne in konča v odnosu med moškim in žensko, med moškim in ženskim počelom življenja. V 2000- letnem obdobju naše civilizacije ni noben moški, nobena ženska izgovorila v svojem prvem, medsebojnem odnosu svetih besed ponovitve kozmičnega akta stvarjenja:
Moški:
»Jaz sem Nebo in ti si Zemlja –
jaz sem začetek,
ti si nadaljevanje Življenja.
Žena:
»Jaz sem Zemlja in ti si Nebo,
Ti daješ, jaz sprejemam,
Ti začenjaš, jaz nadaljujem
Življenje, ki je Eno.«