Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 14. avgust 2005 @ 21:12 CEST
Uporabnik: stojči
Obstajata samo dve vrsti ljudi,
eni ugibajo, drugi pa vedo.
Eni se bojijo svoje notranje luči,
kot sam hudič križa,
čeprav je njih notranja luč,
njihova najčistejša resnica,
drugi pa to notranjo luč živijo.
Tudi ti imaš to resnice-luči izbiro.
torek, 9. avgust 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Sv. Frančišek Asiški (?1182-1226)
Blaženi, mojster ponižnosti, utemeljitelj frančiškanskega reda menihov.
Rodil se je v Assisiju v Italiji. Oče je bil bogat in ugleden
trgovec, mati pa iz plemiške rodbine. Preživel je brezkrbo in veselo mladost.
Kmalu je začel sanjariti o slavnem viteškem življenju, hkrati pa je živel uživaško
in razsipniško. Leta 1204 je bil v vojni med mesti Perugio in Assisi ujet in
je preživel celo leto v ujetništvu. Leta 1205 je doživel duhovno videnje, ki
ga je spreobrnilo. Zavedel se je, da človek ni nič drugega na tej zemlji kakor
romar in bežen gost, ki tava med življenjem in smrtjo, nikdar gotov imetja.
Odtlej je iskal nov, globji smisel življenja. Začel je živeti za uboštvo, molitev
in ljubezen do bližnjih. Prodal je vse svoje imetje in izročil denar duhovniku
za obnovo cerkvice. Moč njegove ponižne ljubezni ga je gnala celo k najbolj
zavrženim in poniževanim - gobavcem je bil privržen s posebno ljubeznijo. Ti
izobčenci so poplačali njegovo neutrjeno srce, ki je večkrat obupavalo, s tako
nežnimi izrazi hvaležnosti, da ga je to okrepilo in je v njih našel resnične
tolažnike, medtem ko so ga njegovi prijatelji, pa tudi njegov oče in brat, zmerjali
z norcem. Oče se ga je v hudem ogorčenju odrekel in ga razdedinil.
Živel je kot puščavnik in pomagal je pri obnovi cerkvice. Začel je pridigati.
Po deželah se je širil njegov glas, blag in močan kot klic k ljubezni ali vabeč
spev, ki je dramil sveto hrepenenje in polnil brezštevilne in zablodele duše
s svetlobo ljubezni. Njegova pridiga je bila drugačna od pridig duhovnikov,
kajti njegovi učitelji in vzorniki niso bili iz knjig, ne cerkveni učeniki,
pridigarji ali retorji, temveč njegovo preprosto, goreče srce in ptice pod nebom
in pesmi potujočih pevcev. Leta 1208 so se začeli okoli njega zbirati privrženci
in sčasoma je bratovščina, ki je vztrajala v Kristusovem ubožtvu (red menihov,
ki ga je, po Frančiškovi smrti, poznejši papež Gregor IX. organiziral v frančiškanski
red), začela vzbujati občudovanje in ganjenost, kar je šlo v nos lokalni duhovščini.
Frančišek je to občutil kot breme in odgovornost, zato se je skupaj z bratovščino
leta 1210 odpravil v Rim. Tam je naletel na čudenje, nasprotovanja in hude dvome,
vendar je s svojo iskrenostjo in ponižnostjo vzbudil občudovanje. Ker ga je
podprl tudi kardinal Giovanni, se papež Inocenc III ni več upiral in je Frančiška
blagoslovil in mu dovolil, da svoje dotedanje delovanje in pridiganje nadaljuje.
Frančišek je potoval po vsej Italiji in oznanjal evangelij. V svojih romanjih
je prišel vse do Maroka in na Orient. Leta 1212 je osnoval tudi skupnost sester.
Leta 1224 je ob nekem videnju dobil Kristusove rane. Hudo je zbolel. Navzlic
bolečinam se je nenehno smehljal, slavil in hvalil Boga, in kadar je ležal sam
in oslepel v svoji koči, je pel zanosne pesmi. Ko je začutil, da se mu bliža
konec, je naročil, da so ga med velikimi bolečinami prenesli v njegov Assisi.
Umrl je 3. oktobra 1226, proti večeru. In v trenutku, ko je preminil, se je
spustila na streho njegove koče velika jata škrjančkov, ki so se oglasili z
glasno pesmijo. Dve leti po fizični smrti so ga proglasili za svetnika.
ponedeljek, 8. avgust 2005 @ 06:20 CEST
Uporabnik: ana
Ko se odpraviš iskat Itako,
moli, da bi bilo tvoje potovanje dolgo,
polno dogodivščin, polno prebujenj.
Ne boj se starih pošasti….
Na svojih potovanjih jih ne boš srečal,
če so tvoje misli vzvišene in plemenite,
če tvoj razum, telo in duha razvnemajo pristne strasti.
Ne boš srečal strašljivih pošasti,
če jih ne boš nosil v svoji duši,
če jih tvoja duša ne postavi predte.
Constatin Peter Cavafy
najdeno v knjigi: Preprosto bogastvo (Knjiga za vse dni v letu) avtorice Sarah Ban Breathnach
ponedeljek, 8. avgust 2005 @ 06:06 CEST
Uporabnik: ana
Naj se vaša duša umiri in se zave lepote sveta in njegovih neizmernih, brezmejnih zakladov.
Vse, kar imate v sebi, vse vaše srčne želje, vse, česar ste zaradi svoje narave posebno sposobni – vse to čaka na vas v veliki celoti. Gotovo bo prišlo k vam.
Enako gotovo pa ne bo prišlo niti trenutek pred časom, ki je za to določen.
Ves vaš jok in vročica in stegovanje rok
ne bodo nič pomagali.
sobota, 6. avgust 2005 @ 05:25 CEST
Uporabnik: Alan_New
Le kako lahko listu, ki živi, govoriš o sanjah, ambicijah in željah? Ko pride njegov čas, porumeni in odpade z drevesa. Na tleh zgnije in umre, na njegovem prejšnjem mestu pa zraste nov list. Nima sanj, ambicij in želja.
petek, 5. avgust 2005 @ 06:15 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Sokrat (470?-399? pr.n.št.)
Grški filozof in modrec
Rodil se je v Atenah v kamnoseški družini. Sprva se je izučil družinske obrti, potem pa je postal vojak. Izkazal se je v več bitkah in je slovel po svoji hrabrosti in vzdržljivosti. Kasneje se je učil še aritmetiko, geometrijo, astronomijo ter o grški poeziji. Na začetku je bil entuziastičen učenec, a kmalu je spoznal, da učitelji zgolj ponavljajo, kar so slišali od drugih. Odločil se je, bo sam s pomočjo svoje intuicije iskal resnico. V srednjih letih se je posvetil filozofiji. Cele dneve je preživel tako, da je iskal priložnosti za urjenje uma in telesa. Njegova zunanja podoba ni bila impresivna. Živel je skromno, oblečen je bil vedno v istem plašču, brez srajce in brez čevljev, jedel je najcenejšo hrano. To mu je dajalo svobodo, da je lahko delal, kar je želel. Njegova (najbrž druga) žena Ksentipa, s katero je imel tri sinove, je bila nadvse prepirljiva, kar pa Sokrata ni pretirano motilo. Pogovarjal se je z vsakim, ki se je obrnil nanj, pa najsi je bil mlad ali star, reven ali bogat. Ker so bili njegovi govori modri in navdihujoči, so se ljudje pogosto v javnosti zbirali okoli njega, ga spremljali in ga poslušali. Najpogosteje je sogovornika z izpraševanjem pripeljal do protislovij v njegovih izhodiščih, tako da je sogovornik moral priznati svojo nevednost. Pri tem je bil Sokrat vedno vljuden in obziren. Nekateri so oponašali Sokrata, vendar so bili pri tem pogosto nevljudni in preveč osebni. Sokrat je spoznal, da je njegova največja modrost v tem, da se zaveda svoje nevednosti.
Sokratov vpliv je začel motiti vodstvene strukture, saj so ljudje, predvsem pa mladina ob stiku s Sokratom postajali bolj svobodni in manj vodljivi. Sokrat je pogosto predstavnikom politične strukture javno dokazal njihovo nevednost in ignoranco. Sokrata so obtožili brezbožnosti, češ da ne časti bogov, ki jih častijo prebivalci Aten, da vpeljuje svoja božanstva ter da zavaja mladino. Na razpravi pred sodiščem Sokrat ni sprejel možnosti, da bi priznal krivdo in se pokesal, temveč je vztrajal pri tem, da je v resnici delal dobro in se trudil razjasniti prebivalcem Aten njihovo nevednost in ignoranco ter da bi, če bi ga oprostili, nadaljeval s svojim poslanstvom. Z večinskim glasovanjem je bil obsojen na smrt, kar ga ni niti malo skrbelo. Prijatelji so ga nagovarjali, naj pobegne, vendar je Sokrat to odklonil. Zadnji dan življenja je preživel s prijatelji v pogovoru o nesmrtnosti duše, zatem je mirno izpil strup in preminil.
četrtek, 4. avgust 2005 @ 06:12 CEST
Uporabnik: ana
Ameriški domorodci so med nabiranjem zelišč opravljali z vso ljubeznijo prav poseben obred. Pri sebi so imeli sveto mošnjo s pšeničnimi semeni, in, ker so pobirali z zemlje (rastline), so to vračali zemlji s trosenjem semen. Kaj zato, če vrženo seme ni vzklilo: so se pač z njimi nahranila zemeljska bitja.
Med nabiranjem zelišč so si domorodci popevali rotitveno pesem:
'Zemlja je moja mati in skrbi zame.
Zemlja je moja mati in jaz skrbim zanjo.'
povzeto po knjigi:
Preprosto bogastvo (Knjiga za vse dni v letu)
Sarah Ban Breathnach
O, Bog,
daj mi milost za današnji dan,
ne za vse življenje,
ne za prihodnji teden in
ne za jutri,
le za današnji dan.
Usmerjaj moje misli in jih blagoslovi,
usmerjaj moje delo in ga blagoslovi.
Usmerjaj to, kar rečem,
in tudi to blagoslovi.
Usmerjaj in blagoslovi vse,
kar mislim in govorim in počnem.
Tako da bom ta dan,
le ta dan imela dar milosti,
ki prihaja od tvoje prisotnosti....
torek, 19. julij 2005 @ 05:37 CEST
Uporabnik: Alan_New
Moder človek bo opustil svoja prepričanja, spoznal zakone Življenja, živel v skladu z njimi in bo srečen. Bedak bo sledil svojim prepričanjem, trdil, da zakonov Življenja ni, in bo nesrečen.