Igor Kononenko

Naropa (1016-1100)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Naropa se je rodil kot princ v mestu Dzam-bu v Sringaru na področju Bengala v Indiji. Oče je bil kralj Ži-ba go-cha (Santivarman), mama pa dPal-gyi blo-gros (Srimati), hči velikega kralja Srimakriti. Otroka sta imenovala Kun-tu bzan-po (Samantabhadra). Od zgodnjega otroštva je fant izkazoval veliko bistrost in modrost. Včasih je spontano pripovedoval dogodke iz prejšnjih življenj. Pri osmih letih je spontano spoznal minljivost posvetnega življenja. Želel je posvetiti življenje duhovnosti, čemur so bili starši sicer naklonjeni, vseeno pa so se bali, da bo njihova rodbina izumrla, ker je bil on njihov edini otrok.

Ko je bil Naropa star enajst let, se je na svojo željo začel učiti v Kašmirju.Tri leta se je učil umetnosti, medicine, gramatike, epistemologije in retorike, zatem pa še tri leta različnih duhovnih učenj. Na željo staršev se je pri sedemnajstih letih poročil, vendar se je po osmih letih sporazumno ločil, da bi se lahko posvetil duhovnemu življenju. Sprva je bil tri leta v samostanu dGa'-ba'i tshal (Anandarama), zatem pa je odšel za tri leta v samostan v Puno. Zatem je odšel za šest let v samostan v Pullahari, kjer je postal slaven zaradi svojega poznavanja in pojasnjevanja doktrine. Zatem je odšel na Univerzo v Nalandi, kjer so ga izbrali za starešino severnega oddelka. Osem let je širil budistično doktrino in slovel kot neprekosljiv razlagalec, dokler ni dobil vizije, v kateri mu je postalo jasno, da samo razumsko pozna doktrino, dejansko pa je ne živi. Pokazano mu je bilo, naj poišče učitelja Tilopo.

Kljub nasprotovanju in molitvam vseh v samostanu, se je odpovedal mestu starešine in zapustil samostan. V svojem iskanju guruja Tilope je bil Naropa postavljen pred hude preizkušnje in je veliko trpel. Neverjetno vztrajen ni izgubil zaupanja in je pogumno nadaljeval iskanje Tilope. Ko ga je našel, ga je Tilopa še vedno preizkušal s hudimi mukami in trpljenjem. Nekoč mu je velel skočiti z visoke skale. Naropa ga je poslušal in se hudo poškodoval. Ko ga je Tilopa vprašal, kaj mu je, je odgovoril, da ga bolečina ubija. Od tod je Naropa dobil svoje ime (na = bolečina, ro = ubijanje). Ko ga je Tilopa končno posvetil, mu je pojasnil, da mu je na ta način pomagal očistiti karmo.

Ko je Naropa dosegel razsvetljenje, je začel poučevati. Mnogi njegovi učenci so dosegli razsvetljenje. Med njimi so bili učenci iz Indije, Nepala, Tibeta, jogiji, budisti in ne-budisti, moški in ženske. Eden njegovih bolj znanih učencev je Tibetanec Marpa Lotsawa (Marpa Prevajalec), ki je trikrat šel po nevarni pešpoti v Indijo k Naropi. Ko je prišel drugič, je ostal pri Naropi dvanajst let. Naropa je končal tuzemeljsko bivanje in prešel v Nirvano v Pullahari leta 1100.

CITATI:

»Moj um je popolni Buda in moja beseda popolna doktrina.«

»Čista realnost ni nikoli imela porekla.«

»Izkustvo intuitivnega svetlega razumevanja se ne more izraziti z besedami.«

»Če človek ne meditira, je čutenje videti kot vzrok samsare (posvetnega življenja), toda če meditira, je čutenje blaženost Nirvane.«

CITATI njegovega učitelja Tilope (988-1069), medtem ko je poučeval Naropo:

»Ko spoznaš, da so vsi pojavi božanstva in zavest, takrat dojameš, da je vsak pojav magično delo.«

»Opazuj brez opazovanja nečesa. Glej iz nevidnega v tisto, kar ne moreš doumeti kot bistvo. Videti, pa vendar ne videti nekaj je svoboda v tebi in skozi tebe.«

»Ne imej hrepenenja niti po tem niti po temu nasprotnem.«

»S širjenjem omejenosti besed smisel ni razumljen.«

»Tam, kjer je področje subjekta-objekta transcendirano, delovanje ni možno.«

»Ko ni več hrepenečega razmišljanja niti razočaranja, ni potrebno doseči nobenega rezultata.«

»Vse, kar je zunaj in znotraj od začetka, nikoli ni bilo in je izven misli in besed; vedoč, da so zapomnjene izkušnje nič več kot naključne in neresnične, delaj, kar želiš.«

»Različni pojmi o tem in onem, ki povzročajo rojstvo v Samsari – presekaj jih, dokler se še dvigujejo, z oštrim nožem intuitivnega razumevanja.«

»Ne zamišljaj si, misli, premišljuj, meditiraj, delaj ali bodi v miru. Ne bodi vezan z objektom. Duhovnost, samo-obstoječa, prosojna, v kateri ni spomina, ki vznemirja, se ne more z ničemer imenovati.«

Učitelji modrosti 32

Učitelji modrosti 34