Jutro....in znova pričakovanje.....njegovega pogleda, nasmeha, dotika, ki te strese do najgloblje točke v telesu....ljuebezen-prepovedana!

Čeprav, samo bežni dotiki, pogledi, nasmehi, odkriti pogovori in občutja, ki jih nisva povedala drugim, ampak samo en drugemu, tiste skrite, globoke želje, misli, razmišljanja...in ravno to je bilo tisto, ki naju je privalačilo....privlačilo, da sva naredila naslednji korak-varanje, to prekleto varanje!

Skupaj sodiva, ujameva se kot ključ in ključavnica - samo en ključ sodi v to ključavnico - našla sem ga, ampak žal ne bo nikoli moj, noben ključ se ne bo tako prilegal, kot se je ta...zakaj ne moremo biti skupaj in premagati ovir. Miselnosti drugih ljudi. Je norost, če bi zapustil sedanjo "ljubezen"?


Minljivost.....odrekanje.....zapuščanje....- Ljubezen!

Mar ni ljuebezn največja sreča, ki jo lahko imaš? Zakaj se ji potem odrekamo? Zakaj se je bojimo?

Pa tako hrepenimo po Njej!

Uživajmo vsak trenutek, kot bi bil zadnji - ampak res ZADNJI!