Potem ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) konec septembra zaprla del Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto, so se v enem mesecu koncentracije črnega ogljika pri pošti znižale za 58 odstotkov oziroma se je za toliko izboljšal zrak, se je pohvalila Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja MOL.

Zagotovila je, da so meritve črnega ogljika v tem primeru primernejše od meritev delcev PM10, ker omogočijo, da se določi vir onesnaževanja; do zdaj niso mogli ločiti, kaj prinese zapora prometa, kolikšen del prispevajo kurišča in koliko drugi viri, saj meritve delcev PM10 tega ne pokažejo, je dodala.

Evropski ministri, pristojni za biogoriva, so zavrnili litvanski predlog za politično omejitev biogoriv. Ta predlog je bil slab, vendar bi omejil rabo biogoriv proizvedenih iz poljščin na 7 % (1), kar je blizu ciljem za 2020. Predlog bi uredil tudi izračunavanje in upoštevanje izpustov iz ILUC (indirect land use change).

Belgija, Danska, Nizozemska, Italija in Luksemburg, ki so imele sicer najbolj ambiciozna stališča, so predlog zavrnile, češ da je bil prešibek. Poljska in Madžarska sta ga zavrnili, ker ne želita omejevanja konvencionalnih biogoriv.

Petarde so od aprila 2008 prepovedane, ker so nevarne ljudem in živalim. Pa vendar smo vsak december priča novim poškodbam in glasnemu pokanju, ki ni prijetno niti za ljudi, kaj šele za živali, ki slišijo veliko bolje kot mi.

Zato je družba TAM-TAM dala pobudo za akcijo, ki bo z mestnimi plakati na prostem opozarjala, da je uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev nevarna živalim. Njihova plakatna mesta se namreč nahajajo v središčih mest in ostalih naselij Slovenije, tam, kjer so petarde doma. K realizaciji ideje je, v sodelovanju z različnimi partnerji in sponzorji, pristopilo Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki bo poskrbelo za čim bolj podrobno, raznovrstno in strokovno podajanje informacij javnosti o sami problematiki.

12. decembra bodo pristojni ministri v Bruslju glasovali o reformah na področju EU politik o biogorivih, ki jih je predlagala Evropska komisija. Reforme politik na področju biogoriv so nastale z namenom, da bi zmanjšali okoljske in socialne vplive EU zahtev, ki so zapisane v Direktivi o obnovljivih virih energije in Direktivi o kakovosti goriv. Zaradi pritiskov industrije in kmetijskega lobija so ministri EU precej oslabili prvoten predlog Komisije.

Najbolj sporne točke predloga in nacionalna stališča
Evropske in slovenske NVO smo pregledale stališča nekaterih držav glede najbolj spornih točk predloga. Izpostavljamo države, ki imajo do določenih točk okoljsko nevzdržna stališča in pohvalimo države, ki so se zavzele za bolj ambiciozne cilje zapisane v predlogu.

V začetku meseca je Agencija republike Slovenije za okolje (Arso) zaključila enomesečno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in osnutka okoljevarstvenega soglasja za plinovod M6 Ajdovščina-Osp. Na oboje je prejela precej pripomb občin, agrarne skupnosti, posameznikov in okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je vložila tudi zahtevo za stranko v postopku.

V Agrarni skupnosti vasi Merče in Plešivica poudarjajo, da osnutek okoljevarstvenega soglasja za plinovod ne navaja, kako bodo člani AS, ki že stoletja skrbijo za ohranjanje kraške krajine, nadzirali vrnitev območja posega v prejšnje stanje in večina odklanja gradnjo plinovoda.

Krajani iz območij poleg bioplinaren se že daljše obdobje soočajo s problemom negativnih vplivov industrijskih objektov,bioplinarn, ki so bil umeščene na rob gosto poseljenih naselij, v katerem se nahaja tudi več sto stanovanjskih objektov. 

V okviru bioplinarn se nahajajo veliki objekti – odprti silosi, v katerem se nahajajo ogromne količine navožene, pregnite silaže, ki je ponavadi tudi neprimerno skladiščena, iz nje pa se po širšem območju kraja pogosto širi neznosen smrad. 

Krajani so izpostavljeni še dodatnim nevarnostim za  zdravje – izpustom rakotvornih formaldehidov, zlivanju digestra po bližnjih poljih itd..

SZS doslej izgubila vse bitke s sodnimi mlini glede vodnega zajetja za zasneževanje prizorišč biatlonskih tekmovanj.

Rudno polje – Smučarska zveza Slovenije, ki je stoodstotni lastnik športnega centra na Rudnem polju na Pokljuki, je do zdaj izgubila vse bitke s sodnimi mlini v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za vodno zajetje za zasneževanje prizorišč tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu. Nadaljnja izvedba decembrskih preizkušenj na Pokljuki je pod velikim vprašajem, poroča STA.

Pokljuških prirediteljev ne skrbi izvedba tekme v tej zimi, ko bo prireditev na koledarju IBU izjemoma marca, ko je snežna odeja na Pokljuki vselej debela, v klasičnem decembrskem terminu pa bi bil pokljuški spektakel brez umetnega snega vsako sezono vprašljiv.

Konferenca Jedrska energija in participacija javnosti: Procesi, vezani na jedrsko energijo, morajo na primeren način vključevati javnost

Društvo Focus je minuli teden v Ljubljani organiziralo konferenco z naslovom ''Jedrska energija in participacija javnosti''. Na dogodku so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, in sicer predstavniki francoskega inštituta IRSN(1), francoske zveze ANCCLI(2) ter organizacije Greenpeace.

Pogosto se dogaja, da je sodelovanje javnosti pri odločanju o jedrski energiji in jedrski varnosti okrnjeno. Predpogoj za učinkovito sodelovanje javnosti v postopkih odločanja o jedrski energiji in jedrski varnosti je učinkovit dostop do procesov, informacij, znanja in študij. Ravno z namenom, da se osvetli pomen sodelovanja javnosti, obenem pa se predstavijo nekatera jedrska tveganja, ki so prisotna v Sloveniji, je bila pripravljena včerajšnja konferenca.

Ker se v društvu Smetumet redno ukvarjamo z zavržki vseh vrst, ugotavljamo, da jih v prazničnem času ljudje proizvedejo največ. Sami zato iščemo alternative, ki jih nato aktivno, predvsem v praksi širimo med ljudi.

Kot prvo poudarjamo, da darila ne bi smela biti brez občutka za obdarovanca, ampak skrbno izbrana glede na želje in potrebe posameznika in sploh ne nujno materialna. Mnogo takih neposrečenih in zato neželjenih daril pristane na našem poprazničnem januarskem dogodku poKLON - tradicionalni izmenjavi bednih daril. Tja vabimo vse, ki imate v svojih krogih še vedno ljudi, ki jih niste uspeli prepričati, da ste raje brez darila kot s takšnim - poKLONiranim.

Po treh mesecih smo dobili v AAG odgovor iz Evropske Komisije v zvezi z dopisom g. Günther Oettinger-ju – Plinski Terminal na severnem Jadranu

V odgovoru opisuje dogajanje in dogovor. Navedeno je, da sta se Slovenija in Italija dogovorili, da bo lokacija usklajena meddržavno in tako je bila sprejeta lista s splošno dikcijo LNG terminal v Severnem Jadranu-lokacija bo sporazumno usklajena s Slovenijo.

Potrošniške organizacije opozarjajo, da je treba pri uporabi GSO organizmov v prehrani, pri gojenju teh organizmov upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro.

»Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok in da se ugotovitve obstoječih raziskav ne zavržejo z obrazložitvijo, da niso dale zanesljivih rezultatov,« izpostavlja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Ljubitelji močnih (učinkovitih) sesalnikov praha, raje pohitite v trgovino, saj bo po odločitvi EU od prihodnjega septembra prepovedana prodaja vseh naprav z močjo nad 1.600 vatov.

Še več, od leta 2017 dalje bodo na trgovskih policah lahko le še sesalniki z močjo do 900 vatov, hkrati pa bodo vsi sesalniki dobili nalepke, s  katero bodo na sedemstopenjski lestvici kupcu sporočali, kako energijsko potratni so. Povprečni novi sesalnik ima sicer danes moč 1.800 vatov, bežen pogled po slovenskih spletnih trgovinah pa kaže, da vsak malce večji sesalnik presega mejo 1.600 vatov.

Spoštovani,
civilne družbe v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, Ribiška družina Vevče in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green in krajani v Četrtni skupnosti
Polje, podajamo naslednjo izjavo za javnost: S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je razsodilo, da se okoljevarstveno dovoljene, št. 35472-202/2012-6, z dne 21. 2. 2013, odpravi in se zadevo vrne Agenciji Republike Slovenije za okolje v ponovni postopek, smo zelo zadovoljni. Krajanom živečim na območju Četrtne skupnosti Polje se je povrnilo upanje v pravno državo in evropski pravni red.

Ogorčeni in razočarani smo nad raznimi neresničnimi, zavajajočimi in socialno nestrpnimi, ter diskriminatornimi članki, ki jih širijo mediji, ki so v lasti Skupine Krater, med katere spada tudi podjetje Papir servis.

Med dobitniki tudi Aerodrom Ljubljana
V Bruslju je, potekala slovesna podelitev priznanj za evropske zelene pisarne. Za priznanja se je potegovalo 22 nominirancev iz 6 evropskih držav, med katerimi so podjetja (od malih do velikih), nevladne organizacije in institucije javnega sektorja.

Podelitev nagrad bo potekala skupaj s konferenco z naslovom »Okoljske inovacije za pisarne«*, s katero se zaključuje triletni projekt Mreža za standardizacijo zelene pisarne v EU, v kateri je iz Slovenije sodelovala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Med dobitniki priznanj Evropske zelene pisarne je tudi Aerodrom Ljubljana, d.d., ki je bil nagrajen za najboljši sistem za menedžment zelene pisarne.

Prvi hladnejši mesec je prinesel tudi začetek ogrevalne sezone in višje stroške. Znižate jih lahko, ne da bi vas zato zeblo.

Na hodniku 15 stopinj
Občutno lahko po mnenju strokovnjakov z Energetike Celje prihranite že z znižanjem temperature v stanovanju za stopinjo ali dve. "Priporočene temperature za stanovanjske prostore so 22 stopinj Celzija (˚C) v kopalnici, 20 ˚C v dnevni sobi, 18 ˚C v spalnici, na hodnikih in stopniščih pa je dovolj 15 ˚C," pojasnjuje strokovnjak. Pomislite na to, da boste že z eno stopinjo hladnejšim prostorom porabili od pet do šest odstotkov toplote manj.

Okoljske in razvojne organizacije smo ponovno pisale ministru za kmetijstvo in okolje, mag. Dejanu Židanu, o zgrešeni EU politiki o biogorivih in ga pozvali, da Slovenija zavzame bolj ambiciozna stališča.

12. decembra bo Svet EU razpravljal o politikah na področju biogoriv, predvsem o tem kako jih spremeniti, da bi preprečili vplive posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC) in prispevali h globalni prehranski varnosti. Gre za dolgoleten problem, ki zahteva hitro ukrepanje in neomajno politično voljo.

Danes je 12 slovenskih nevladnih organizacij na predstavnika Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj, g. Jean-Louisa Sixa, in njegovo namestnico, go. Ireno Sodin, naslovilo pismo, v katerem se odzivajo na neformalno informacijo, da je Slovenija ena redkih držav, ki podpira nadalno podporo projektom izrabe premoga s strani EBRD.

V pismu predstavnika Slovenije pri EBRD organizacije pozivajo, naj Slovenija na podlagi slabih izkušenj s projektom TEŠ 6 umakne podporo investicijam v premog.

Kozmetika je postala bio, hiše so eko in zelenjava je organsko pridelana
Nakup izdelkov in živil, ki so okolju prijazni ter ločevanje odpadkov sta v zadnjem desetletju postala sestavni del življenjskega sloga velike večine Slovencev. Kaj pomeni oznaka eko, zdaj vedo tako otroci kot dedki in babice, zaživel je projekt Ekošola ter že skoraj vsaka trgovina ima polico z ekološko pridelanimi živili.

Certifikati za kakovost
Pomembno vlogo pri ozaveščanju potrošnika je imela Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je izdelke z oznakami eko, bio in naravna kozmetika izpostavila številnim testiranjem in preverjanjem ter tako pokazala na pomen certifikatov o ekološkosti izdelka ter opozorila na morebitna zavajanja.

Medsebojno prelaganje odgovornosti med državo in občinami se bo moralo končati
Ko smo pred slabim letom prvič naredili seznam, kam so občine predlanskim vozile svoje komunalne odpadke, je bil veliko manj konfuzen kot letošnji. Predvsem zato, ker vanj tako kot letos nismo vključili odlagališč, ki so zaradi nepridobitve okoljevarstvenega dovoljenja zaprla svoja vrata. Letos je slika veliko bolj kaotična, a prav to dokazuje, da v državi vlada popolna zmeda glede odlaganja odpadkov.

Pretvarjanje občin, da se operejo odgovornosti, če na razpisu zmaga najcenejši ponudnik, je po eni strani razumljivo, a to še ne pomeni, da je sprejemljivo. Dokler imajo občine odgovornost, da skrbijo za odlaganje odpadkov, morajo imeti v mislih tudi ekološko perspektivo. Vožnja kamionov s smetmi po državi gor in dol pač ni najboljša rešitev.

Spoštovani direktor uprave za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar!

V vašem drugem pismu izražate nezadovoljstvo nad našim ravnanjem, ko smo v dveh odprtih pismih zahtevali dodatna pojasnila v zvezi s poškodbami jedrskega goriva v NEK. Naj pojasnimo, da je naš interes zainteresirani javnosti zagotoviti vpogled v ozadje incidenta v Krškem z namenom, da se vzpostavi ustrezen nadzor nad NEK in se v prihodnje podobni incidenti ne bi ponovili.

Hkrati menimo, da naša javna korespondenca sploh ne bi bila potrebna, če bi Uprava za jedrsko varnost vzdrževala kritično distanco do ravnanja NEK in zagotovila transparentnost, iz katere bi bilo razvidno, da ta kritična distanca obstaja. Brez našega prvega pisma javnost ne bi bila ustrezno obveščena o intenzivnosti poškodb gorivnih palic, niti o tem, da so se palice odlomile.

»Prebral sem in sem pozabil. Videl sem in sem si zapomnil. Naredil sem in znam«, je znan kitajski pregovor, ki se ga držijo tudi v Ustanovi Hiša eksperimentov. Za konec novembra, v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, pripravljajo prav poseben dan, posvečen ravnanju s komunalnimi odpadki, ki so ga poimenovali Smetiškarije.

Ste že bili kdaj pri njih v Hiši eksperimentov? Tisti, ki ste bili, veste, da čas tam teče po svoje. Nekaj ur med takimi in drugačnimi poskusi, ki jih lahko znova in znova izvajaš, se zdi kot nekaj minut. Hiša eksperimentov je namreč center znanosti, kjer so postavljeni eksperimenti tipa »izvedi sam«. V tujini podobnim središčem pravijo »hands-on science center«.

Spoštovani direktor uprave za jedrsko varnost, dr. Andrej Stritar.

Na vas se ponovno obračamo, po tem ko je znano, da odobravate ponovni zagon NEK, ne da bi bili odpravljeni vsi dvomi o zagotavljanju jedrske varnosti po zadnjem incidentu s poškodbami jedrskega goriva.

Kljub temu, da NEK zatrjuje nasprotno, je incident s poškodovanjem in odlomom jedrskega goriva pomemben z vidika jedrske varnosti. Objavljen je bil le majhen del vzročno posledične povezave za poškodbo, zato ostajajo mnoga bistvena vprašanja odprta. Nerešeno vprašanje vzroka za poškodbe lahko, v primeru, da se situacija ponovi in pride do nadaljnjih poškodb goriva,vodi do izgube nadzora nad reaktorjem, med drugim zaradi problemov v delovanju nadzornih palic, ki predstavljajo »zasilno zavoro« reaktorja.

Spoštovana predsednica vlade,

Spoštovani minister za kmetijstvo in okolje,

V prihodnjem mesecu se bo vaša vlada, tako kot vlade drugih držav članic Evropske unije, odločala, ali omejiti obseg biogoriv pridelanih na kmetijskih zemljiščih za rabo v prometu. Pogajanja o tej temi, ki vpliva na rast cen hrane v EU in po svetu, na krčenje gozdov ter na lastništvo kmetijskih zemljišč, so izredno pomembna. Skoraj celoten delež biogoriv nastaja iz poljščin kot so pšenica, soja, palmovo olje, oljna ogrščica in koruza.

Te poljščine pa so bistven vir hrane za hitro rastoče svetovno prebivalstvo, od katerega je 800 milijonov lačnih. Opustitev trenutnih ciljev za biogoriva (ki se revidirajo) bi pomenila 50 % nižjo ceno za rastlinska olja v Evropi in 15 % nižjo v drugih delih sveta 1.