Ob zaključku projekta Zero Waste turizem vas vabimo na posvet, na katerem bodo najboljši primeri iz prakse dokazali, da so nastanitve in prireditve brez odpadkov mogoče. Posvet bo potekal v ponedeljek, 27. februarja, v Hotelu Astoria na Bledu med 9. in 13. uro. Udeležba je brezplačna, obvezne pa so prijave na tej povezavi.

Ekologi brez meja smo v preteklem letu podrobno spoznali, kako Zero Waste načela prenesti v hotele in na prireditve. Različni ukrepi preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja ne le znižujejo vplive na okolje, pač pa tudi stroške podjetja, ga povezujejo z lokalnim okoljem in v sodelovanju s partnerji spodbujajo inovacije.

Podjetje Tesla je že na začetku lanskega leta predstavilo nadvse zanimiv električni avto, ki si ga bo lahko privoščila širša skupina voznikov, saj je bila cena postavljena na okoli 31 tisoč evrov. Kljub relativno nizki maloprodajni ceni, bo Tesla Model 3 še vedno ponujal vse najboljše, kar lahko pričakujemo od električnih avtomobilov. Doseg bo vsaj 320 kilometrov, kar bo dovolj tudi za tiste, ki se vsak dan odpravljajo na delo v večja mesta.

Zaradi nizke cene pa je povpraševanje po novem Teslinem avtomobilu presenetilo tako širšo strokovno javnost, kot tudi vodilne v podjetju. Kupce pa je za nameček presenetila še novica, da bo avto ponujal futurističen videz. Potniška kabina bo namreč opremljena le z volanom z možnostjo upravljanja osnovnih možnosti in z velikim zaslonom na dotik. Klasičnih stikal skorajda ni, saj bodo vozniku na voljo le stikala za odpiranje oken.

Pred dobrim letom, ob prvi objavi prenovljenega svežnja o krožnem gospodarstvu, smo le nejevoljno gledali - obljubljen je bil ambicioznejši paket, rezultat pa je bila degradacija. A direktive tačas še niso bile sprejete in ambicije so se vrnile.

Konec januarja je odbor za okolje Evropskega parlamenta (ENVI) izglasoval povišanje ciljev iz paketa. Sicer bo o tem moral glasovati še celotni parlament, a obeti so dobri, sploh ker ima tudi Evropski svet relativno ambiciozna stališča. Med sprejetimi amandmaji sta povišanje ciljev recikliranja komunalnih odpadkov (70%) in odpadne embalaže (80%), od česar mora iti vsaj 5% v pripravo za ponovno uporabo.

Posledice izginotja ledu bi čutili vsi
Znanstveniki z Univerze v Arizoni v ZDA so predlagali novo rešitev za arktični led, ki ga je zaradi podnebnih sprememb vse manj. S črpalkami bi črpali vodo na površje, kjer bi zaledenela in odebelila ledeno ploskev.

Za predlogom stoji fizik Steven Desch, ki skupaj s kolegi predlaga, da se postavi 10 milijonov črpalk na vetrno energijo nad arktično ledeno ploskvijo. Črpalke bi pozimi črpale vodo na površje, kjer bi zaledenela in okrepila obstoječi led.

WWF v novem poročilu »Preprečevanje papirnatih parkov: Kako narediti EU zakonodajo za varstvo narave učinkovito« ponuja dober pregled glavnih problemov na tem področju in učinkovitih rešitev zanje

Več kot polovica naravnih območij v Evropi je zavarovanih samo na papirju, predvsem zaradi zamud pri financiranju držav članic, pravi novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) [1]. V poročilu so predstavljene tudi koristi zavarovanih območij za ogrožene vrste in lokalno gospodarstvo.

Evropska komisija je pred kratkim potrdila, da sta EU direktivi o pticah in habitatih najmočnejša zakonodaja za varstvo narave v Evropi ter se zavezala za nadaljnje izboljšanje njihove učinkovitosti. Novo poročilo WWF-a »Preprečevanje papirnatih parkov:

Čistilna naprava v dunajskem Simmeringu, katere površina je primerljiva z Vatikanom, bo od leta 2020 dalje energetsko samooskrbna. Gre za največji okoljski projekt na Dunaju, v katerega bodo vložili 250 milijonov evrov.

Čistilne naprave so največji lokalni porabniki energije. Dunajska glavna čistilna naprava potrebuje za čiščenje vseh odplak en odstotek celotne porabe elektrike na Dunaju. Zato so se odločili, da bodo skupaj s Tehnično univerzo Dunaj razvili inovativen način pridobivanja energije iz odplak.

Vlada Mira Cerarja predlaga, da izgube TEŠ6-a pokrijemo prebivalke in prebivalce Slovenije
Vlada je v RS poslala v javno obravnavo novelo Energetskega zakona (EZ-1), s katero predlaga uvedbo prispevka za Termoelektrarno Šoštanj, ki bi ga plačevali vsi odjemalci električne energije.

Greenpeace v Sloveniji odločno nasprotuje predlaganim spremembam zakona, ki se nanašajo na prispevek, okoljske nevladne organizacije pa so na Vlado poslale zahtevek za podaljšanje javne razprave o tej noveli. Vlada želi namreč spremembe zakona sprejeti po skrajšanem postopku, civilni družbi je čas za oddajo komentarje omejila na nekaj dni, le do torka 7. februarja.

Pobudniki in izvajalci skupnostnih projektov si lahko pomagajo s štirimi novimi priročniki, ki vsebujejo navodila, napotke, vzorce, primere dobrih praks in vse, kar jih lahko podpre pri tem, da projekte uspešno izpeljejo in v lokalnih skupnostih ustvarijo trajne koristi.

Kaj če bi skupaj… postavili sončno elektrarno, spremljali šolarje v šolo, ali si uredili skupnostni prostor?

Nove stvari v življenju skupnosti se vedno zgodijo tako, da ima najprej nekdo zamisel, ki se mu zdi dobra in želi zanjo navdušiti še druge. Če je zamisel v skupnosti deležna podpore in postanejo vidne možnosti za njeno realizacijo, pobudniki pristopijo k pripravi in izvedbi skupnostnega projekta.

Ob koncu zadnje medledene dobe podobne temperature

Dokazi o občutljivosti kontinentalnega ledu na že majhne temperaturne spremembe oceanov namigujejo, da bi morska gladina lahko vztrajno naraščala več prihodnjih stoletij.

Temperature morske gladine so danes neverjetno podobne tistim v času zadnje medledene dobe, ko je bila morska gladina od šest do devet metrov višja kot zdaj. Na voljo pa so tudi tehtni dokazi, da je kontinentalni led na Grenlandiji in Antarktiki zelo občutljiv že za najmanjša povišanja temperature oceanov, kar kaže na možnost, da bo morska gladina naraščala še stoletja v prihodnost, je poročal spletni The Guardian.

Zero Waste filozofija se je že dodobra usidrala v naš dom. Do popolnosti nas loči še veliko dela, a prvi vidni rezultati so tu. Vedno znova pa se porajajo nova vprašanja in novi izzivi.

Tako kot razlaga Bea Johnson v knjigi Dom brez odpadkov, sem tudi sama poskusila narediti vse sama. Bilo je veliko packanja, poskusov in zmot, stran vrženega denarja, da o času sploh ne govorim. Zdaj sem si pač morala sama dopovedati, da nismo vsi za vse. Poklicne in druge šole so bile ustanovljene zato, da se ljudje izučijo delati stvari. V šolanje so vložili svoj čas, energijo in tudi denar in pustimo jim zdaj, da svoje znanje tudi unovčijo.

Evropski prevozniki in cestno-transportna podjetja lahko od sedaj po zaslugi napredne tehnologije družbe IDS spremljajo in upravljajo porabo goriva svoje celotne mreže prevoznikov v realnem času.

To predstavlja prednost za logistična podjetja, ki si želijo bolj učinkovito porabo goriva in večjo varnost pri svojem upravljanju virov, hkrati pa lahko tudi koristi evropskim proizvajalcem in trgovcem, da zmanjšajo stroške prevoza in pomagajo okolju do zmanjšanja emisij v zraku.

Ne glede na to kakšne učinkovine zdravila vsebujejo, ko jih ne potrebujemo več, postanejo nevaren odpadek. Zato jih moramo oddati ločeno, saj kljub pretečenemu roku uporabe še vedno vsebujejo učinkovine, ki lahko negativno vplivajo na okolje in posledično tudi na zdravje ljudi, če jih ne odstranimo pravilno.

Kaj spada med odpadna zdravila?
Med odpadna zdravila spadajo zdravila v trdem stanju (tablete, kapsule in svečke) skupaj z neposrednim ovojem, ki jih ščiti ter praški in tekoča zdravila v originalni, neposredni embalaži. Vedno oddajamo zdravilo skupaj z originalno, neposredno embalažo, ki mora biti dobro zaprta oziroma ohranjena in nepoškodovana. Zunanjo embalažo (kartonske škatlice) in navodila odstranimo in oddamo posebej v zabojnike za papir.

NASA in US National Oceanic in Atmospheric Administration (NOAA) sta objavila, da je bilo leto 2016 najtoplejše leto odkar izvajamo merjenja na globalni ravni.

Manuel Pulgar-Vidal, vodja področja za podnebje in energijo pri WWF, je dejal:
»Leto 2016 je bilo najtoplejše leto v zgodovini merjenj na globalni ravni. Če je kdaj bil čas za nujno ukrepanje proti podnebnim spremembam, je to zdaj. Čeprav globalno gibanje za rešitev podnebne krize raste, nas narava nenehno opozarja, da moramo dvigniti tempo.

Energetska revščina postaja v času nizkih temperatur zelo očiten in pereč problem. Naslavljanje problema potrebuje povezan in strukturiran pristop. Danes so predstavniki različnih ministrstev in strokovne javnosti v okviru konference "Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni" v Ljubljani iskali dolgoročne rešitve. V Sloveniji se aktivno odvija že kar nekaj programov naslavljanja energetske revščine, vendar pa so potrebni nadaljnji koraki, predvsem povezovanje različnih sektorjev in politik.

V Sloveniji imamo vse več energetsko revnih gospodinjstev, saj rast cen energije prehiteva rast dohodkov. Energetska revščina najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, katerih ekonomski položaj je pogosto povezan s slabšo energetsko učinkovitostjo bivališča. Takšna gospodinjstva se soočajo tudi z večjo socialno izključenostjo in s slabšim zdravstvenim stanjem. Predvsem v zimskem času je stiska velika, saj zimske temperature veliko ljudi, ki niso zmožni pokrivati stroškov ogrevanja, prisilijo v bivanje v eni ogrevani sobi ali v premalo ogrevanem stanovanju.

Nezakonita sečnja deževnega gozda se nadaljuje. Po besedah brazilskih znanstvenikov se bo amazonski deževni gozd do leta 2030 skrčil še za nadaljnjih 20 odstotkov. Posledice za Brazilijo in svetovno podnebje so nepopravljive.

Že dolgo je Greenpeace svaril pred tem, da bodo kmetje zavoljo povečanega povpraševanja po mesu in soji (za živalsko krmo), polja razširili in deževni gozd skrčili. Samo med decembrom 2007 je bilo skrčenih 7.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda.

Novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) o prihodnosti svetovne ponudbe rib ugotavlja, da si do leta 2050 več milijonov ljudi v državah v razvoju ne bo moglo več privoščiti rib in ribiških proizvodov, ki so trenutno glavni vir hrane in beljakovin teh skupnosti.

V poročilu »Proteini iz morja - Kako morsko ribištvo vpliva na globalno varnost preskrbe s hrano do leta 2050«, znanstveniki z Univerze v Kielu analizirajo, koliko rib lahko na trajnosten način ulovimo iz naših morij do leta 2050. Analiza je pokazala, da se bo veliko ljudi, ki živijo v revščini, raje odločilo za izvoz rib, kot za njihovo konzumacijo, in na žalost ne bodo mogli najti alternativne vire beljakovin.

Da koncept Zero Waste ni le mrtva črka na papirju, dokazujejo občine in komunale, ki s konkretnimi akcijami preprečujejo nastajanje odpadkov v njihovih lokalnih skupnostih. Novo leto je čas, da pogledamo, kako te občine načrtujejo in uresničujejo vizijo družbe brez odpadkov.

Na Vrhniki nadaljujejo z razvijanjem prodajalne rabljenih predmetov DEPO tako, da bodo v prihodnje obstoječemu programu priključili še prodajo nekaterih izdelkov brez embalaže, razširili aktivnosti v lesnem programu in organizirali sezonsko izmenjavo oblačil.

Spoštovani sodržavljani,
Novembra 2016 je SLOVENIJA, kot edina država na svetu v ustavo zapisala neodtujljivo pravico do pitne vode. ČISTI ZRAK je enako kot voda in hkrati bolj pomemben za osnovno bivanje človeka, zato predlagamo, da se v ustavo zapiše tudi NEODTUJLJIVA PRAVICA DO ČISTEGA ZRAKA.

Povod za peticijo in gibanje za pravico do čistega zraka izvaja CIVILNA INICIATIVA MODRO NEBO – CIMN. S strani CIMN je bil dne 28.10.2014 vladi poslan predlog raziskave aktivnosti GEOINŽENIRINGA na slovenskem ozemlju. Pod GEOINŽENIRING se uvrščajo aktivnosti in tehnologije, ki direktno in dolgoročno vplivajo na klimatske spremembe, spreminjanje podnebja, krojenje vremena in ostale zdravstvene težave povezane s čistim zrakom, ki ga dihamo, ter okoljevarstvene težave, kot so zakisanost tal, prekomerna količina aluminija v zemeljski prsti, v podtalnici itn..

Onesnaženost zraka na Dunaju je občutno nižja kot pred enim letom. Vrednosti trdih delcev so se lani v primerjavi z letom 2015 namreč znižale za kar 13 odstotkov. K izboljšanju kakovosti zraka prispevajo tudi številni ukrepi mesta, kot so na primer spodbujanje javnega prometa, izgradnja daljinskega ogrevanja in toplotna sanacija stavb.

Meritve so pokazale, da so bile mejne vrednosti trdih delcev v zraku tokrat že petič nižje od evropske direktive. Letno povprečje števila trdih delcev v zraku se je na Dunaju od leta 2003 prepolovilo, njihova vrednost pa je občutno pod dovoljeno mejo 40 mikrogramov na kubični meter.

Komisija ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” je UO AAG predlagala tri imena,ki si bi zaslužili, da prejmejo ČRNI LIST 2016  na področju ekologije v Sloveniji in sicer:

1) g. Ministra Zdravka Počivalška, ki  si je 3. decembra v Sobotni prilogi Dela javno dovolil šokantno uporabo izraza ekoteroristi, s katerim je označil civilno družbo in vladne inštitucije, katerih naloga je skrb za zdravo okolje in varstvo narave,

Premogovne elektrarne bi lahko prejemale
subvencije vse do leta 2026
Paket zakonodajnih ukrepov, ki jih je objavila Evropska komisija, bi lahko ogrozil prizadevanja za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije ter obenem podaljšal subvencije za premog, opozarja Greenpeace.

Predstavnica Greenpeace v Sloveniji Katja Huš pravi: »Ti predlogi niso bili narejeni z mislijo na dobrobit evropskih državljanov in ne odražajo nujnosti po energetski tranziciji. Komisija bi državam omogočila, da nadaljujejo s subvencioniranjem velike večine premogovnih elektrarn v Evropi še najmanj celo desetletje. Situacija, ko se nam podnebje, kot ga poznamo, sesuva pred našimi očmi, kliče po velikih sistemskih premikih v smer decentralizirane obnovljive energetike, ne pa k subvencijam za premog.

Počasi se izteka čas božičnih drevesc in na Dunaju so že odprli 519 zbirališčih ter začeli z letošnjim zbiranjem odsluženih božičnih drevesc. Drevesa gredo naprej v predelavo in za mesec dni zagotavljajo električno energijo in ogrevanje. 

Vsako leto po božičnih praznikih se na smetiščih znajde na tone božičnih jelk in smrek. Zato Mesto Dunaj že od leta 1990 takoj po božiču odpre več zbirališč za odslužena božična drevesca. Zbiranje traja vse do sredine januarja.

V MAO to zimo prihaja razstava švicarskega Muzeja za oblikovanje Zürich, ki se ukvarja s plastičnimi oblikovalskimi izdelki po njihovi končani dobi uporabnosti. Plastika, nekoč material prihodnosti, potem ko zaide na odpad, svoj razkroj nadaljuje ter najde pot v morje - tam naletimo na prave plavajoče otoke plastičnih smeti. Toda tu se ekološka katastrofa še stopnjuje, saj material razpade na mikrodelce, ki zaidejo v žive organizme, preko njih pa se znajde v naših telesih. Končna postaja odpadne plastike tako v resnici sploh ni več morje!

Razstava na primerih odpadkov, nabranih po svetovnih morjih, prikaže, kaj se s tem materialom zgodi ko izdelek konča svojo življenjsko dobo, hkrati pa na primerih dobre prakse uporabe in ponovne uporabe tega materiala ponuja možnosti, da se ta zlovešč cikel plastike prekine. Razstavo bo spremljal bogat spremljevalni program vodenih ogledov, MAO dogodkov ter otroških ustvarjalnic, 13. marca pa se bo odvil simpozij o umetnih materialih z domačimi in tujimi strokovnjaki.