Posledice izginotja ledu bi čutili vsi
Znanstveniki z Univerze v Arizoni v ZDA so predlagali novo rešitev za arktični led, ki ga je zaradi podnebnih sprememb vse manj. S črpalkami bi črpali vodo na površje, kjer bi zaledenela in odebelila ledeno ploskev.

Za predlogom stoji fizik Steven Desch, ki skupaj s kolegi predlaga, da se postavi 10 milijonov črpalk na vetrno energijo nad arktično ledeno ploskvijo. Črpalke bi pozimi črpale vodo na površje, kjer bi zaledenela in okrepila obstoječi led.

Tako bi lahko dodali dodaten meter ledu, po poročanju britanskega Guardiana meni Desch. Trenutno je ledena ploskev redko debelejša kot dva ali tri metra, zaradi podnebnih sprememb pa se vztrajno zmanjšuje. "Debelejši led bi pomenil dalj časa trajajoči led. To pa bi pomenilo, da bi se nevarnost izginotja ledu na Arktiki poleti močno zmanjšala," je dejal Desch.

500 milijard za ledeno ploskev
Fizik je s kolegi ocenil tudi stroške projekta. Ti bi po njihovi oceni znašali 500 milijard dolarjev. Desch priznava, da je cena ogromna, a bo morda neizogibna, če želimo preprečiti katastrofo, ki preti Arktiki. Številni znanstveniki zdaj opozarjajo, da se Severno ledeno morje z okolnim kopnim segreva hitreje, kot so predvidevali še pred nekaj leti, zato bo po njihovem mnenju pariški podnebni sporazum iz leta 2015, ki naj bi omejil globalno segrevanje, nezadosten za preprečitev popolnega izginotja ledu na Arktiki v poletnem času morda že do leta 2030.

Izguba ledu na Arktiki poleti bi ogrozila številne živalske vrste na tem območju, sprožila pa bi tudi dodatno segrevanje planeta, saj se sočni žarki ne bi več mogli odbijati od ledu nazaj v vesolje. To bi spremenilo vremenske vzorce na severni polobli, zaradi tajanja permafrosta pa se bo v ozračje sprostilo še več toplogrednih plinov, zlasti metana, ki mnogo učinkoviteje zadržuje toploto kot CO2.

Vse manj ledu
Januarja je arktični led obsegal 13,38 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj v januarju v 38 letih, odkar s sateliti spremljajo območje. Dolgoročno povprečje za januar je sicer 14,64 milijona kvadratnih kilometrov ledu. Glede na trenutno stopnjo izpustov toplogrednih plinov po mnenju številnih znanstvenikov na Arktiki poleti tako rekoč ne bo več ledu do leta 2030.

Predlog Descha ni edini, ki skuša inovativno rešiti arktični led, še poroča Guardian. Med drugim so znanstveniki predlagali tudi brizganje morske vode v ozračje nad območjem, s čimer bi ustvarili oblake, ki bi odbijali sončne žarke.

Vir: rtvslo.si