Še ne dolgo od tega je kazalo, da se na Gorenjskem vsi otepajo centra za ravnanje z odpadki, sedaj pa se že štiri občine potegujejo, da bi center imele na svojem območju. Župan občine Tržič, Pavel Rupar, si prizadeva, da bi kljub pobudam s strani občin Naklo, Komenda in Radovljica uspešno realizirali center za ravnanje z odpadki na lokaciji v Kovorju, tamkajšnjim krajanom pa v zameno priskrbeli primerno rento.

Po uspešnem izidu referenduma v občini Tržič glede umestitve medobčinskega centra za ravnanje z odpadki na lokacijo obstoječe deponije v Kovorju, je vodstvo občine začelo usklajevati pogodbe z ostalimi gorenjskimi občinami. Občina Tržič je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor 16 gorenjskim občinam, ki so članice Konzorcija CERO, 22. februarja 2006, poslala osnutek pogodbe o sofinanciranju izgradnje in obratovanja medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. S podpisom omenjene pogodbe, bi si občine zagotovile sodoben način ravnanja z odpadki za nadaljnjih 25 let.

Piše: Nara Petrovič

Poziv puščavnice Anastazije iz ruske tajge

Živimo v času, ki nam ga oblikovalci javnega mnenja predstavljajo kot obdobje največje blaginje in razcveta. Še nikoli v nam znani zgodovini ni bilo človeštvo deležno tako eksplozivne gospodarske, tehnične in znanstvene rasti. Še nikoli nam ni bila na voljo takšna množica artiklov, uslug in podatkov. Še nikoli nismo potovali tako hitro in tako daleč. Še nikoli nismo mogli neposredno tako množično spremljati dogodkov z vsega sveta, kot jih danes spremljamo po TV-ekranih in internetu.

Po drugi strani pa še nikoli nismo tako hitro drseli proti samouničenju. Ne le k uničenju nas ljudi, ampak k uničenju vsega, kar živi na planetu. Tako vsakodnevno z Zemlje izginja na stotine življenjskih vrst; tisoči hektarjev plodne zemlje se spreminjajo v puščave; umirajo reke, jezera, morja in gozdovi; sami stokamo pod težo vedno novih bolezni, poplav, suš, neurij in potresov. Ampak, saj vse to že vemo ... pa vendar smo do zdaj naredili bore malo, da bi se uprli – ne drsenju, ampak drvenju v prepad.

Vse manj čutimo, da živimo za nekaj svojega, smiselnega, živega, dobrega, zato se sredi razgretega betona in plastike počutimo utesnjeno. Eni bolj, drugi manj vneto iščemo poti nazaj k naravi. V nezavednem nosimo spomin na lepoto življenja v naravnem okolju, v duhu vemo, kaj je naravna etika, zato zmoremo ob pravilno usmerjeni spodbudi narediti korak proč od življenja v umetnem svetu ter proti življenju v naravi.

Skupina 20 mladih Slovenjgradčanov se je odločila podreti 28 let star Guinnessov rekord v potiskanju spačka. Pod vodstvom Mirka Pogorevčnika - Mikea želijo s postavitvijo novega rekorda opozoriti na katastrofalne ekološke posledice napovedane postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Spaček so začeli potiskati v četrtek ob 19. uri na nogometnem stadionu v Slovenj Gradcu, v soboto ob 21. uri pa bo znano, ali jim bo rekord uspelo podreti.

Združenje Zelena Primorska je na Dan zemlje – 22.april 2006, ko smo postavili tablo na školjčno sipino , povabilo predsednika R. Slovenije Janeza Drnovška , predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za okolje Janeza Podobnika v Ankaran. Od vseh se je povabilu najprej odzval predsednik države Janez Drnovšek. Povabilu in na sprejem predsednika Janeza Drnovška sta se odzvala tudi Iztok Geister – naravovarstvenik in Marija Dumanič – predsednica KS Ankaran.

Japonski železniski koncern JR EAST naj bi razvijal prvi prototip vlaka s pogonom na gorivne celice na svetu, ki naj bi ga dokončali že v juliju, so konec minulega tedna po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočili iz omenjene japonske družbe. Medtem ko želežniski promet običajno poganja elektrika, pa naj bi energijo za ta alternativni pogon sprožila kemična reakcija med vodikom in kisikom, kar naj bi po zagotovilih družbe manj obremenjevalo okolje.

Le javnosti ni treba vznemirjati

Medtem ko Slovenija še čaka na povabilo k sodelovanju pri presoji okoljskih posledic plinskega terminala offshore španske multinacionalne družbe Endesa sredi Tržaškega zaliva, so formalni postopki za pridobitev soglasja h gradnji drugega terminala tipa inshore (terminal na kopnem) konkurenčne španske družbe Gas Natural v Žavljah pri Miljah že v zaključni fazi ocenjevanja vplivov na okolje.

Piše: Marko Pogačnik

Človeku se zdi, da hodi po površini zemlje, da se planet Zemlja nahaja pod našimi nogami. Nikakor ne! Človek živi skupaj z drugimi bitji narave znotraj Zemlje. Zemlja nas obdaja. Zemlja ni samo prst in trda kamnina pod našimi nogami. Tudi ozračje, v katerem se kopamo, je del Zemlje. Snov Zemlje se v obliki atmosfere širi visoko nad našimi glavami. Dejansko živimo v objemu Zemlje.

Slednje velja za materialno raven bivanja. Na vitalno-energijski ravni je še bolj očitno, da človek živi znotraj zemlje. Vse kar okrog nas in v nas obstaja, žarči. Elektrika bivanja nas vse povezuje. Iz energijskih polj, ki nas obdajajo, se ne moremo izvzeti. Živimo znotraj prepleta Zemljinih energijskih polj. Kaj pa zavest? Zemlja je gigantska krogla zavesti, inteligenca, ki uravnava vsak atom, vsak drobec biti in hkrati celoto bivajočega. Vsak izmed nas je vpet v pretakanje misli Zemlje, pretakanje, ki smo ga poimenovali "življenje". Hkrati vsakdo predstavlja eno od inteligenčnih vlaken Zemlje, agens znotraj njene celovite zavesti. Ali po tem takem ni očitno, da živimo znotraj Zemlje?

Piše: Helena Prosenc

Eden najmanj zaželenih stranskih učinkov razvoja je porast količine odpadkov, ki je v korelaciji s porastom BDP. Od leta 1980 je v razvitih državah rast BDP dosegla 40%, prav toliko pa je narasla tudi količina odpadkov. Po napovedih naj bi do leta 2020 rast BDP dosegla stopnjo 70–100%, glede na današnje stanje, kar pa po dosedanjem razmerju 1 : 1, pomeni prav tolikšno rast količina komunalnih odpadkov. Zaradi teh razlogov je soočenje s problematiko odstranjevanja oz. zmanjševanja količine odpadkov ena poglavitnih nalog lokalnih skupnosti, nacionalnih programov, v končni fazi pa tudi vsakega posameznika.

Strokovnjaki, politika, nevladne organizacije in podjetniki iščejo različne rešitve. Ena od teh je Zero waste manegment – sistem ničelne stopnje. To je ideja zmanjšanja količine odpadkov na izvoru na ničelno stopnjo.

Po neuradnih vesteh (uradnih ne moremo pričakovati) naj bi se zunanji minister Rupel ponovno srečal z guvernerjem FVG Illyjem, kjer naj bi usodo našega zaliva zapečatili. (http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=c63e15d1b66a2d867ca87a6bb041ab8204&source.
Zavedam se, da ne morem dati uradnih izjav, ker jih preprosto ni. Zavedam pa se tudi nonšalantnega in arogantnega obnašanja gospoda ministra, saj se do danes osebno ni odzval niti en krat in karkoli je javno izjavil, se je pokazako milo rečeno zavajajoče. Ministra ni bilo niti na izredni seji odbora za okolje v DZ na temo terminalov (čeprav je bil povabljen) .
Na izredni seji smo opozicija (LDS; SD), civilno združenje Istre ter koordinacijski odbor iz obale štiri ure navajali DEJSTVA, ki brez najmanjšega dvoma ali pomisleka ne prenesejo postavitve terminalov v tako občutljiv in zaprt prostor kot je Tržaški zaliv. Koalicija, ki je bila v večini pa na kraju ni sprejela niti enega naših sklepov.

Dvajset let po jedrski katastrofi v ukrajinskem Černobilu meritve kažejo, da v Sloveniji posledic nesreče ni več, je v pogovoru za STA povedal direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. Zaznavajo sicer povečane koncentracije cezija in stroncija v zemlji, vendar zaradi naravnega razpada vsako leto manj in v tako zelo majhnih količinah, "da ne moremo reči, da to kdorkoli na kakršenkoli način občuti".

Jedrska katastrofa v ukrajinskem Černobilu, ko je 26. aprila 1986 v tamkajšnji jedrski elektrarni razdejalo četrti reaktor, smrtonosni radioaktivni oblak pa se je razširil nad vso Evropo, je bila z vidika varnosti ter mednarodnega sodelovanja in izmenjave informacij na tem področju neke vrste prelomnica. Pred nesrečo so se namreč informacije skrivale, pravi Stritar.

V Francijo se bo preselila dobro leto dni stara mladička rjavega medveda Čupa, ki se je skotila v ljubljanskem živalskem vrtu. Ker bi se Čupa v naravi pri določeni starosti osamosvojila in ločila od svoje mame, v živalskem vrtu pa ne more ostati z njo, so ji nasli primeren dom v živalskem vrtu Parc de Courzieu v Franciji, kamor bo odpotovala predvidoma jeseni, so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta.

Zavod za gozdove Slovenije pa je sredi aprila začel z odlovom petih rjavih medvedov, ki jih bodo preselili v Francoske Pireneje, da bi okrepili tamkajšnjo maloštevilno populacijo rjavega medveda. Preselitev štirih samic in enega samca, starih od tri do pet let, naj bi bila končana do konca avgusta. Medvede bodo odlovili na posebnih loviščih na območju Snežnika in Kočevja.

Mestni svet Mestne občine Maribor bo na današnji seji predvidoma obravnaval tudi predlog sprememb statuta javnega zavoda Športni center Maribor. Mestna uprava je namreč pred časom predlagala, naj se azil za živali uredi v opuščenih hlevih v Rošpohu, ki so v lasti ministrstva za šolstvo in šport, z njimi pa upravlja Biotehnična šola Maribor. Občina bi lahko pridobila objekt za daljše obdobje v najem ali pa tudi v last, nato pa ga predala v upravljanje in vzdrževanje Športnemu centru Maribor.

Danes je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu obeležujejo že 36. leto. Ob tem dnevu - letos je poudarek na preprečevanju nastajanja sprememb podnebja - posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo dogodke, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost našega planeta. Dogajanje bo pestro po vsej Sloveniji, dan Zemlje pa je tudi dan tabornikov, ki bodo svoj praznik dejavno zaznamovali.

Za človekovo prehrano ubijejo letno po svetu več deset milijard živali, od tega v Sloveniji okoli 25 milijonov. Živali so v tem primeru le gospodarska surovina. V poskusih na živalih letno umre v Evropi skupaj 10 milijonov živali, v Sloveniji več kot 10.000. Stotisoče živali umre med prevozom, lovci v Evropi pobijejo letno več deset milijonov živali, v Sloveniji okoli 100.000. Za temi številkami se skrivajo milijarde posameznih usod živih bitij.

Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki se ga na pobudo civilne družbe obeležuje 22. aprila, v teh dneh po Sloveniji potekajo različne aktivnosti. Vse osveščevalne dejavnosti, ki jih pripravljajo posamezniki in organizacije, imajo letos skupni imenovalec - preprečevanje nastajanja sprememb podnebja, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Že nekaj časa iščem načine, kako zmanjšati onesnaževanje okolja, ki ga vsak dan povzročamo v gospodinjstvu. Eden od virov onesnaževanja so tudi pralni praški in tako sem pred nekaj leti začel iskati pralni stroj, ki za pranje ne potrebuje pralnega praška. Zvedel sem, da takšne stroje izdelujejo nekateri proizvajalci na daljnjem vzhodu (Daewoo, Sanyo, Haier), vendar jih v Evropi ni mogoče kupiti - kdo ve zakaj... Evropski proizvajalci so tem tehnologijam nenaklonjeni in pravijo, da takšni stroji ne perejo dobro (izjava predstavnika Gorenja). Morda, a o tem bi se (še vedno) rad prepričal sam.

Včeraj se je na sedežu italijanskega ministrstva za produktivne dejavnosti v Rimu pričela tako imenovana konferenca storitev o načrtovanem plinskem terminalu v Tržaškem zalivu. To je ključni usklajevalni sestanek, ki ga predvideva zakonodaja v postopku za pridobitev vladnega soglasja k gradnji terminala na katerem , poleg pristojnega ministrstva in vlagatelja, sodelujejo prizadete občine in dežela Furlanija Julijska Krajina.

Prijatelji narave pripravljamo za Dan Zemlje – shod v Ankaranu v Sv.Katarini na skoljcni sipini v petek, 21.04.2006 ob12 uri. Postavila se bo tabla za zavarovanje školjčne sipine. Pozvali bomo ministra za okolje Janeza Podobnika in vlado in predsednika vlade in države R. Slovenije, da se zavaruje skoljčna sipina in da se vzpostavi nov vodni režim za reko Rižano in njeno izlitje ob školjčni sipini v Ankaranu, kar bo omogočilo prost dostop do izlitja v morje.
Školjcna sipina je del učne poti, ki bo potekala ob reki Rižani od izvira do izlitja v morje.
Vabljeni vsi. David Stepan

http://www.geocities.com/sznslovenije/sos_reka_Rizana

Irska vlada je končno izdala nacionalno strategijo o biološko razgradljivih odpadkih, in sicer skoraj tri leta po roku, ki ga je leta 1999 predpisala evropska direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Glavna rešitev, ki jo strategija predvideva za problem odlagališč bioloških odpadkov, je dodatna kapaciteta sežiganja, a so davki za odlagališča in večja odgovornost povzročiteljev odpadkov vprašljivi.

Po mnenju vlade bo potrebno ogromno truda za dosego ciljev direktive, ki narekuje v primerjavi z letom 1995 35-odstotno zmanjšanje biološko razgradljivih odpadkov, ki pridejo na odlagališča, do leta 2016 (EED 04/04/05 http://www.endseuropedaily.com/18512). Ko je bil evropski cilj določen, je imela Irska enega izmed najvišjih odstotkov recikliranja med državami članicami, skoraj 90 odstotkov biološko razgradljivih komunalnih odpadkov je končalo na odlagališčih.

V četrtek, 13. aprila, je predsednik Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro Tomaž Globokar dal pobudo, da se dnevni red naslednjega rednega zasedanja Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro razširi s točko: Preučitev možnosti energetske izrabe mejnega odseka Mure. Skladno z že dogovorjenim, bodo Dravske elektrarne Maribor do srede maja posredovale svoj program in vizijo, ki jo bo slovenska stran kot izhodišče za začetek oziroma določitev postopka pred komisijo predložila na pripravljalnem sestanku.

Morski biologi opozarjajo na eno najvišjih stopenj beljenja in umiranja koral, ki so ga kdaj koli zaznali v Karibskem morju.

Trenutno se mednarodna skupina trudi oceniti, kako obsežno je propadanje koral. Prvotne ocene kažejo na to, da je v Puerto Ricu in na Deviških otokih propadla kar tretjina koral.

Nekaterih območij uničenih koral ne bo nikoli več mogoče nadomestiti, saj korale rastejo izredno počasi - v enem letu le za velikost manjšega kovanca.

Koralni grebeni so izredno pomembni za več milijard ameriških dolarjev vredni turizem na območju Karibov. Prav tako koralni grebeni blažijo škodo, ki bi jo sicer povzročili pogosti hurikani in cunamiji. Vse pogosteje strokovnjaki s koralami prihajajo do virov za razvoj novih zdravil.

Kar se tiče dvoživk je Notranjski regijski park, ki obsega 222 kvadratnih kilometrov presihajočega Cerkniškega jezera in njegove okolice, eno najbolj raziskanih območij v Sloveniji. Tam živi 15 od 19 vrst dvoživk, ki jih najdemo pri nas, je za STA povedala vodja projekta Varstvo dvoživk v Notranjskem regijskem parku Jana Kus Veenvliet. V okviru izobraževalno-raziskovalnega projekta, ki so ga sredi tedna predstavili v Cerknici, so predlani in lani raziskovali dvoživke v severovzhodnem delu parka.