Za človekovo prehrano ubijejo letno po svetu več deset milijard živali, od tega v Sloveniji okoli 25 milijonov. Živali so v tem primeru le gospodarska surovina. V poskusih na živalih letno umre v Evropi skupaj 10 milijonov živali, v Sloveniji več kot 10.000. Stotisoče živali umre med prevozom, lovci v Evropi pobijejo letno več deset milijonov živali, v Sloveniji okoli 100.000. Za temi številkami se skrivajo milijarde posameznih usod živih bitij.

Ameriški kritik Jeremy Rifkin piše v svoji knjigi Kraljestvo živali: »Dejansko pa spadata reja živali in poraba mesa med tiste dejavnike, ki najbolj ogrožajo blagor Zemlje in človeštva, ki na njej živi.« Kaj je mislil s tem? Na Zemlji živi dvakrat več živali za zakol, kot je ljudi, če upoštevamo še živali za prirejo mleka, jih je trikrat toliko, torej okoli 20 milijard. Torej milijarde živali vegetira večinoma v grozljivih razmerah na tej Zemlji, samo zato ker človek misli, da ne more shajati brez živil živalskega izvora. Pri tem so zdravniki že zdavnaj dokazali nasprotno: človek ne samo, da lahko zelo dobro živi brez živalske hrane, brez nje živi tudi bolj zdravo, od mesa prej zboli.

Predstavljamo si, kakšen ogromen problem predstavljajo neizmerne količine gnoja in gnojnice, ki jih dnevno izloča več 10 milijard živali, ki jih človek redi za svojo uporabo. Samo v ZDA so živali, ki jih je človek v tej množičnosti redil in imel zaprte samo za potrebe svojega užitka, izločile 130 krat več iztrebkov, kot jih proizvede v enem letu celotno svetovno prebivalstvo. Gnoj in gnojnica ne zastrupljata samo tla, temveč tudi podtalnico in mnoge reke. V Evropi pride 50% odpadnih voda iz farm množične reje. Ob obali ZDA so predeli, kjer se zbirajo hudo nevarni povzročitelji bolezni – in to ravno tam, kjer pride veliko odpadnih voda iz farm v morje. Pri množični reji živali se izloča tudi metan, ki zaostruje tako imenovani učinek tople grede in s tem klimatske spremembe.

Poraba mesa povzroča izumiranje gozdov, kar še bolj zaostruje klimatski problem in povzroča izumrtje živalskih in rastlinskih vrst. Menijo, da je zaradi reje živali uničenih 90% tropskega gozda. 80% kmetijiskih površin Zemlje si lastijo živinorejci. Tako žito, ki naj bi nasitilo lačne po svetu, pristane v želodcih govedi in prašičev, ki so v glavnem določeni za hrano ljudi predvsem v industrijskih deželah. Tak razvoj prinaša tudi dramatične družbene posledice. Revščina raste, zaradi socialne negotovosti se rojeva več otrok. Svetovno prebivalstvo raste, nastajajo socialni konflikti, iz katerih lahko nastanejo vojne in teror. Seveda ni mogoče vseh problemov sveta omejevati na en sam vzrok. Toda večinoma se povsem podcenjuje vpliv reje živali na številne probleme na svetu.

Narava je barometer. Pogosto take besede povzročijo posmeh. Toda danes se vedno več ljudi zaveda, da je svet na robu propada – in da pri tem igra pomembno vlogo naš neprimeren odnos do živali. Zato je potrebno takoj spremeniti naš odnos do živali in v varstvo živali vključiti vse živali.

Rešitev za Zemljo se imenuje miroljubno kmetijstvo

»Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim,« je podlaga kmetijstva, ki se je odreklo ubijanju. Gre za miroljubno kmetijstvo, ki se zaveda, da zapoved Ne ubijaj velja tudi do narave in živali. Gre za kmetijstvo, ki nima svoje podlage v uničevalni starozavezni ideologiji, kot jo ima konvencionalno kmetijstvo, temveč se opira na uresničevanje 10. Božjih zapovedi. V miroljubnem kmetijstvu se kmetje trudijo skrbno ravnati s polji, kulturami in materjo Zemljo. Zato je njihova deviza: Življenje ohranjati in podpirati, ne ubijati. Kmetje vedo, da pomenijo zdrava tla in zdrave rastline zdrave sadeže, samo zdrave rastline pa lahko dajo zdrava živila. Miroljubno kmetijstvo, ki sicer obstaja v okolici Wűrzburga, je revolucionaren način pridelovanja, kjer je v ospredju spoštovanje vsega, kar živi. Zato se polja in rastline ter najmanjša živa bitja ne obdelujejo niti s strupi niti z gnojem in gnojnico ali kemičnimi preparati. Vsako tretje leto polja mirujejo, da se lahko življenje v njih regenerira. Kmetje živali ne ubijajo, pri njih živeče živali živijo do naravne smrti, saj ne poznajo živinoreje za pridelovanje mesa ali mleka. Zavedajo se, da je človek vzel živalim njihov življenjski prostor, ter da so iz tega razloga prisiljene narediti škodo na njivah, če sploh temu lahko rečemo škoda. Vendar če jim zavestno zasejejo del njive, pustijo del njive nepožete, jim delajo vedno manj škode. Ni izsiljevanja pridelka, kot je to v konvencionalnem poljedelstvu, ko se z množico gnojil izsilijo visoki hektarski donosi, ki pa po drugi strani uničujejo zemljo. Teransko kmetijstvo, ki se tudi razvija v okviru tega kmetijstva, pa kaže pot k novemu kmetijstvu, v katerem ne bo materi Zemlji nobena rastlina odvzeta zaradi hrane ljudi, temveč bo človek imel kot hrano sadeže večletnih rastlin, tako sadnih kot zelenjavnih. Miroljubno in teransko kmetijstvo sta pravi balzam za zdravstveno blagajno, za razliko od konvencionalnega, ki lahko to blagajno pripelje do bankrota.

Miroljubno kmetijstvo ni alternativa konvencionalnemu oz. ekološkemu kmetijstvu, je edina pot, ki lahko prinese zdravo hrano ljudem in živalim, vsem pa mir. Miroljubno kmetijstvo trenutno nima alternative in je odlična zaščita za živali. Zaradi svojih izjemnih in celovitih pozitivnih lastnosti pa je tudi v javnem interesu in zato v skladu s slovensko ustavo, kar pa bi bilo težko trditi za »kemično« konvencionalno kmetijstvo, vključno z masovno živinorejo, ki zaradi svojega uničevalnega značaja ne prinaša javnih koristi, temveč v glavnem uničevanje, smrt in bolezni milijardam živih bitij, tudi velikemu številu ljudi. Zaradi tega kmetijstva vedno bolj teče tudi človeška kri in ne samo živalska, kajti od klavnice do vojne je samo mali korak, je ugotovil že Tolstoj.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Zanj Stanko Valpatič