|  Včeraj se je na sedežu italijanskega ministrstva za produktivne dejavnosti v Rimu pričela tako imenovana konferenca storitev o načrtovanem plinskem terminalu v Tržaškem zalivu. To je ključni usklajevalni sestanek, ki ga predvideva zakonodaja v postopku za pridobitev vladnega soglasja k gradnji terminala na katerem , poleg pristojnega ministrstva in vlagatelja, sodelujejo prizadete občine in dežela Furlanija Julijska Krajina.
Slednja je hkrati tudi poslovni partner vlagatelja, saj je deželna finančna družba Friulia 15. februarja podpisala s špansko multinacionalko Endesa sporazum o skupni družbi Alpi-Adriatico,ki bo opravljala z off-shore terminalom. Deželna vlada bo s svojim predstavnikom sodelovala tudi pri vladni oceni okoljskih vidikov načrtovanih terminalov. Kljub napovedom Endese, da bo na konferenco storitev povabljena tudi Slovenija, do vabila včeraj ni prišlo.
Kot so pojasnili z italijanske strani, bo slovenska stran oziroma ministrstvo za okolje vključena v postopek za oceno okoljskih posledic , »v skladu z evropskimi direktivami in mednarodnimi konvencijami«, šele po zaključku konference storitev. Po usklajevalnem sestanku v Rimu in na podlagi večinskih odločitev v njem, bo italijanska vlada v roku največ 90 dni izdala mnenje oziroma soglasje k projektu. Sledila bo ocena vplivov na okolje strokovne komisije vlade z udeležbo zainteresirane dežele sovlagateljice in, po napovedih, tudi Slovenije. Slovensko ministrstvo za okolje je te dni od italijanskih sogovornikov dobilo celotno tehnično informacijo o spornem terminalu. Hkrati je italijanska stran ob več priložnostih kritično komentirala slovenske pomisleke, češ da ni razloga za podajanje ocene o čezmejnih posledicah. Odbornik dežele FJK za prostorsko planiranje Lodovico Sonego je te dni zagrozil, da bodo v Furlaniji Julijski Krajini, v primeru slovenskega nasprotovanja terminaloma, problematizirali lokacijo naftnih rezervoarjev (sicer podobnim italijanskim v Dolini) pri Kopru.
Predstavniki civilnih pobud, ki gradnji terminalov odločno nasprotujejo, so na torkovi seji parlamentarnega odbora za okolje dokazali, da lokacija terminala zahteva in predvideva operativne varnostne predpise,ki segajo v slovensko teritorialno morje in terjajo spremembo sedanjega plovnega režima z novim meddržavnim sporazumom. Slednje je jasno potrdil tudi navzoči predstavnik vladnega direktorata za pomorstvo. Že to bi-po mnenju predstavnikov iz slovenske Istre- terjalo predhodno soglasje Slovenije k izbrani lokaciji terminala,ki bo le 500 metrov od meddržavne morske meje ter za dober kilometer bliže slovenski kakor italijanski obali. Kljub navedenim dejstvom, italijanska vlada meni, da ni še čas za upoštevanje slovenskih pripomb; temu je sicer pritrdila tudi slovenska vladna večina v državnem zboru, saj je zavrnila predlog opozicije in civilnodružbenih gibanj, naj Ljubljana zahteva od italijanske vlade zamrznitev postopkov do pojasnitve spornih dejstev in celovite vključitve Slovenije v nadaljnjo presojo načrtovane gradnje terminalov.
Franco Juri
|
NE ZAMUDITE
V Rimu o plinskih terminalih brez Slovenije
Prispeval/a: mirjanac dne petek, 21. april 2006 @ 07:57 CEST
pa to še ni vse!
Država pripravlja in pospešeno dela na širitvi luškega kompleksa, ki bi ga vključila v DLN...državni akt!
In to pripravlja prav ista država, ki podpira terminale
Ali odpremo novo peticijo?
Ali bo potrebno opozoriti na načrte italijansko stran?...morda pa razsuti tovori, kontejnerski terminal (ali kdo ve kaj bo dejansko v kontejnerjih?) ne bodo pogodu sosedom, pa jih moramo obvestiti?
pa lep pozdrav vsem
V Rimu o plinskih terminalih brez Slovenije
Prispeval/a: Pozitivke dne petek, 21. april 2006 @ 10:31 CEST
Tri za, šest proti. Na isti dan slavnostnega podpisa »Partnerstva za razvoj« je šest glasov vladne večine v parlamentarnem odboru za okolje gladko zavrnilo predlog Koordinacijskega odbora za zdravo okolje 10 krajevnih skupnosti in civilnih iniciativ Slovenske Istre in dveh opozicijskih strank (LDS in SD), naj vlada od Rima zahteva ustavitev nadaljnjih postopkov pri načrtovanju dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, dokler ne bo tudi Slovenija vključena v presojo njunih čezmejnih posledic na podlagi zanesljivih strokovnih ocen.
Do sosedov besedno goreči vodja SNS je po svojih bombastičnih petih minutah in pozivu po večji aktivnosti Sove, sejo skrivnostno zapustil in se ,v duhu ravnokar sklenjenega partnerstva z vlado,glasovanju o vročih sklepih spretno izognil Vlada, še posebej zunanje ministrstvo, je vztrajala pri ugotavljanju, da se postopki za sporna terminala »sploh niso začeli« in da se s tako odločno zahtevo nikakor ne mudi. Nič niso zalegla številna dokazovanja o nasprotnem; na primer o nadaljevanju druge faze formalnega postopka za odobritev gradnje terminalov oziroma o t.i. »konferenci storitev«, ki je le dan kasneje (v sredo)potekala v Rimu na pobudo Ministrstva za produktivne dejavnosti in vlagatelja (Endesa) in na kateri so bili o projektu neposredno seznanjene prizadete italijanske občine. Endesa je obljubila, da bo na konferenco povabila tudi uradne predstavnike Slovenije, a do tega ni prišlo.
Slovenija je bila prezrta v skladu z oceno italijanskega okoljskega ministra Altera Matteolija, ki je slovenskega kolego menda seznanil, da Italija ni dolžna podati ocene o čezmejnih vplivih terminalov. Ali res uradni Ljubljani ne ostane drugega, kot da nemo in nemočno opazuje odvijanje dogodkov in postopkov, ki jo očitno prehitevajo in da vljudno čaka na povabilo, ki ga je ministru Dimitriju Ruplu obljubil guverner Furlanije Julijske Krajine Riccardo Illy? Mar so direktive EU in mednarodno pravni akti (npr. konvencija Espoo in Jamajška konvencija) le neuporabna papirnata balast? Italija bo Slovenijo v presojo povabila le po zakljkučenem vsklajevanju v Italiji. Povrh je te dni, kot hladna prha padla tudi grožnja Illyjevega deželnega odbornika za prostorsko planiranje Lodovica Sonega, ki v primeru slovenskega nasprotovanja terminaloma, napoveduje problematiziranje »Istrabenzovih« naftnih rezervoarov na Srminu. Kot da takih, celo večjih in še bolj številnih rezervoarov ne bi že dolgo bilo tudi na italijanski strani. Enega so leta 1972 celo razstrelili palestinski gverilci. Političnih parlamentarnih zdrah nevešči prisotni na torkovi seji okoljskega parlamentarnega odbora so lahko le osuplo ugotovili, kako so bila pričakovanja peticije, ki jo je v enem tednu na spletni strani Mladine podpisalo okoli 30 tisoč oseb, obsojena na izjalovitev že pred začetkom seje, najbrž po ukazu samega vladnega vrha. Na odboru so vsi po vrsti izražali svojo »globoko zaskrbljenost« za usodo plitvega ,majhnega in ekološko ranljivega Tržaškega zaliva, a ko je bilo treba glasovati o jasnem sklepu, ki od sosedne vlade zahteva zamrznitev nadaljnjih spornih postopkov in za severni Jadran predlaga status občutljivega območja, je prevladala partijska disciplina in so poslanci večine to preprečili.
Prisotnim predstavnikom civilne družbe je bilo neprijetno, saj so jim nekateri poslanci SDS ob vsaki priložnosti dali vedeti, da so tam le kot tolerirani gosti, in da so kot prenašalci slabih novic pravzaprav nezaželeni. »Slabe novice« pa so sistematično potrjevali tudi navzoči vladni strokovnjaki; na primer, da je predlagana lokacija terminala sredi zaliva nesprejemljiva z vidika plovnosti in da bo neizbežno potreben nov bilateralni sporazum o plovnem režimu. V Tržaški zaliv bo prihajalo do 220 plinskih tankerjev na leto, potrebni varnostni pasovi bodo razmeroma globoko segali tudi v slovensko teritorialno morje; a temu spoznanju navkljub vlada meni, da ni vljudno zahtevati več kot ohlapno obljubo Rima in Trsta, da bo Slovenija o vsem pravočasno obveščena.
Te dni je slovensko ministrstvo za okolje od italijanskega dobilo dodatno naprošeno tehnično dokumentacijo o spornih načrtih. Civilno-družbene organizacije Slovenske Istre so od italijanskih okoljevarstvenikov in zelenih taisto gradivo dobile najmanj dva tedna pred vlado, tudi na seji pa se je izkazalo, da je prizadeta civilna družba zdaleč boljše seznanjena s podrobnostmi terminalske problematike, kot pa pristojni v vladi. Zato je bila več kot umestna tudi opomba koprske predstavnice civilno-družbenega odbora iz Slovenske Istre , ki je replicirala Jelinčičevim vohunskim skušnjavam : »Le kakšni vohuni neki!Nevladne organizacije in njihovo čezmejno sodelovanje so edini, učinkovit in zanesljiv vir informaciji«. A nelagodje je po seji odbora, ki je z večinskimi glasovi laskavo ocenil in podprl dosedanje ravnanje vlade, postalo še večje in je vse bolj podobno grenkemu vtisu, da segajo dolge in mogočne lovke multinacionalnih interesov plinskih lobijev globoko v vse smeri Tržaškega zaliva.