NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 12-dec
  • Od kolišča do mestnega središča

  • torek 15-dec
  • Pravljični sprehod s svečkami in baklami

  • sobota 26-dec
  • Praznična predstava Zgodba o Lipici

  • četrtek 31-dec
  • Spletna platforma Stigma
  • Digitalno doživetje z Božičkom za podjetja

  • petek 01-jan
  • Praznična predstava Zgodba o Lipici

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Indijski nevladni organizaciji CSE nagrada 'Stockholm Water Prize 2005' Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 24. marec 2005 @ 08:17 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaIndijska nevladna organizacija, ki se zavzema za izboljšanje upravljanja z vodnimi viri, je dobitnica letošnje nagrade, ki jo Švedska podeljuje za pomembne dosežke na področju osveščanja o pomenu voda. Center za znanost in okolje (CSE) iz New Delhija si je nagrado (Stockholm Water Prize 2005), ki vključuje tudi 150.000 dolarjev, prislužil za delo na področju spodbujanja učinkovitega upravljanja z vodo ter človekovih pravic, demokracije in zdravja.

    Beri dalje (122 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V Švici bodo pred soncem zavarovali ledenike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 23. marec 2005 @ 17:35 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaV švicarskih Alpah bodo ledenike prekrili s posebno peno oz. folijo, da bi jih zaščitili pred sončnimi žarki in segrevanjem ozračja. Alpski ledeniki se namreč zaradi teh dveh vplivov vsako leto močno zmanjšajo. Znanstveniki menijo, da bo centimetrska aluminijasta folija uspela odbiti sončne žarke in pod seboj zadržati nizko temperaturo.

    Najprej, v začetku maja, bodo prekrili ledenik Gurschen v smučarskem središču Andermatt v skupni površini 3000 kvadratnih metrov. Stroški prekrivanja omenjenega ledenika naj bi znašali 20 evrov za kvadratni meter oziroma 66.000 evrov. Če bo poskus uspešen, bodo s prekrivanjem nadaljevali, sledili pa naj bi jim tudi Avstrijci. Znanstveniki so na podlagi satelitskih podatkov ugotovili, da so se ledeniki v obdobju 1985-2000 zmanjšali za 18 odstotkov, v obdobju 1973-1985 pa na primer le za en odstotek.

    Vir: www.dnevnik.si

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ob svetovnem dnevu voda o pomenu vode kot viru življenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 22. marec 2005 @ 18:32 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaDanašnji svetovni dan voda, ki je hkrati uvod v desetletje, v katerem bo zaradi velikega pomena vode za obstoj živih bitij osnovno vodilo Voda za življenje, je bil pozornosti deležen tako v Sloveniji kot v svetu. Medtem ko je Slovenija znana kot z vodnimi viri bogata država, pa je stanje na področju vodnih virov v svetu vse prej kot rožnato. Podatki Organizacije Združenih narodov namreč kažejo, da več kot 1,1 milijarde svetovnega prebivalstva nima dostopa do pitne vode, 2,4 milijarde pa jih nima urejenih osnovnih sanitarno-zdravstvenih razmer.

    Slovenija je po količinah vode za tretjino nad povprečjem Evropske unije, vendar se bogastva tega vira ne zavedamo dovolj in bi morali njegovo ohranitev vključiti v razvojne programe, je na posvetu o podnebnih spremembah in njihovi razsežnosti na področju voda v Evropi dejal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Starman.

    Vodja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes pa je poudaril, da je ena od prvenstvenih nalog ne samo Slovenije, ampak vseh članic EU, da se na področju voda ekonomska politika varstva voda vključi v realno ceno vode. Voda namreč nima cene, ki bi vključevala tudi zunanje stroške vode, kjer gre, tako Tavzes, za vse stroške za zmanjševanje onesnaževanja in doseganja dobrega kemijskega statusa.

    Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje, so viri pitne vode, ki v Sloveniji v 95 odstotkih izvirajo iz podzemnih voda, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami sorazmerno dobro ohranjeni, treba pa je ustaviti trend njihovega onesnaževanja. Vodna direktiva EU, ki jo je Slovenija sprejela z vstopom v unijo, tako od države zahteva, da do leta 2015 vzpostavi dobro stanje vseh podzemskih, površinskih in obalnih voda.

    Beri dalje (422 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Benetton slep za mučenje živali Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 21. marec 2005 @ 23:58 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaS prevezami čez oči aktivisti protestirajo proti Benettonu zaradi okrutnosti nad avstralskimi ovcami.

    BENETTON: SLEP ZA MUČENJE ŽIVALI

    PETA želi, da navedeni prodajalec preneha uporabljati avstralsko volno, vse dokler se mutilacije in transport živih ovac ne prenehajo.

    S prevezami čez oči in transparenti z napisom 'Benetton: slep za mučenje živali' bodo meščanke in meščani Ljubljane in Maribora, aktivistke Društva proti mučenju živali Koroške, aktivisti Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor ter aktivisti zagrebške organizacije Prijatelji životinja (Prijatelji živali) tudi v Sloveniji podprli veliko svetovno kampanjo PETA (People for the Ethical Treatment of Animals). Aktivistke in aktivisti se bodo zbrali pred Benettonovo prodajalno na stičišču Cankarjeve in Slovenske ulice v Ljubljani v torek, 29. marca 2005, med 12. in 13. uro, medtem ko bo akcija v Mariboru izvedena pred Benettonovo prodajalno na Gosposki ulici 20 dan pozneje, 30. marca 2005, prav tako med 12. in 13. uro.

    Mesec marec je mesec mednarodnih protestov proti Benettonu. Zagrebška organizacija Prijatelji živali bo po uspešni podpori aktivistom v Pulju, na Reki, v Sarajevu, Budimpešti in Beogradu podprla tudi svoje sodelavce v Ljubljani in Mariboru. V tej akciji želijo potencialnim kupcem po prenosnem TV-ekranu prikazati šokanten videoposnetek z naslovom Skrita sramota Avstralije ter deliti letake, s katerimi protestirajo proti srhljivi zlorabi jagnjet in ovac v avstralski volnarski industriji. S tem bi verigo prodajaln pozvali, naj preneha s prodajo oblačil, izdelanih iz avstralske volne, vse dokler se odvraten postopek, imenovan »mulesing«, pa tudi transport živih ovac ne ukineta.

    Beri dalje (252 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V Braziliji dobavili prvo serijsko letalo na alkoholni pogon Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 17. marec 2005 @ 09:46 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaHčerinsko podjetje brazilskega proizvajalca letal Embraer Neiva Aeronautic Industry je dobavilo prvo serijsko letalo na svetu, ki kot gorivo uporablja alkohol. Motor enosedežnega letala EMB 202 ipanema - uporabljali ga bodo za škropljenje - poganja alkohol pridobljen iz sladkornega trsa, ki je po navedbah direktorja Neive Acirja Padilhe Juniorja tehnično učinkovitejši, približno petkrat cenejši in manj onesnažuje okolje kot kerozin.

    Cena letala ipanema na alkoholni pogon znaša 274.000 dolarjev, in je tako 14.000 dolarjev dražje kot različica, ki uporablja kerozin.

    V Braziliji alkohol kot gorivo sicer uporablja 300 do 400 majhnih letal, toda večina jih ima prilagojene motorje in jih ni mogoče proizvajati v komercialne namene. Ipanema je tako prvo letalo na alkoholni pogon, ki ga bodo izdelovali serijsko.

    V Braziliji so se na uporabo alkohola kot pogonskega goriva osredotočili po naftni krizi v sedemdesetih letih. Do leta 1980 je bil tako alkohol, ki ga proizvajajo iz sladkornega trsa, poglavitno avtomobilsko gorivo. Trenutno pa ima približno tretjina vseh avtomobilov v Braziliji motorje, ki lahko uporabljajo bodisi alkohol bodisi navaden bencin.

    Vir: www.dnevnik.si

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Evropska komisija spodbuja povečanje odpadne embalaže Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 6. marec 2005 @ 02:33 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Osveščanje in ekologijaEvropska komisija je podprla uporabo embalažnih standardov v industriji, s čimer bodo dosegli zahteve evropskega zakona o odpadni embalaži. Evropski okoljski biro (EEB) je komisijo in države članice pozval k

    zavrnitvi teh standardov, saj naj bi spodbujali industrijo k večjim količinam embalaže in manj možnostim recikliranja.

    Vir: www.cnvos.si

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Samo strahopetci mučijo živali Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 2. marec 2005 @ 05:17 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Nasilje do živali se pogosto stopnjuje v nasilje do žensk in otrok.
    Kadar je njemu vseeno glede trpljenja vašega živalskega prijateljčka, obstaja možnost, da mu bo vseeno tudi za vaše trpljenje.

    Če vaš družinski član muči živali na vašem domu ali bližini, nemudoma pokličite za to pristojne organe.

    Strokovnjaki, ki preiskujejo umore vedo, da imajo serijski morilci in posiljevalci pogosto zgodovino mučenja živali.

    Če veste, da je kdo mučil ali da muči živali, povejte to svojim staršem, učiteljem, prijateljem,...policiji, preden to stori ponovno.
    Hvala ker skrbite za živali!
    Samo strahopetci mučijo živali.

    PETA (People for the Etnical Treatment of Animals) www.peta.org

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Konec naftne dobe? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 26. februar 2005 @ 06:03 CET
    Uporabnik: herby

    * Osveščanje in ekologija Kot vse kaže bo pomembno vlogo pri spremembah moderne civilizacije v prihodnosti igrala nafta. Trenutno je nafta glavni vir energije za svetovno ekonomijo in gospodarstvo. Napovedi ocenjujejo, da jo je preostalo za 40 do 60 let, v primeru, da začnemo izkoriščati še nafto shranjeno v pesku pa še za nekaj desetletij več. Pri tem pa večkrat pozabijo omeniti, da se bo v primeru, ko bo povpraševanje večje od ponudbe, cene začele dvigati in temu bodo sledile spremembe v gospodarskem in družbenem sistemu. Ta prelom imenovan tudi Hubbertov prelom ( http://www.hubbertpeak.com/ ) je ocenjen po optimističnemu scenariju da se bo zgodil do leta 2020, po nekaterih ocenah pa se dogaja že v tem trenutku oz. je leto 2005 zadnje leto poceni nafte. V najverjetnejšem scenariju pa se bo zgodil do leta 2010. Vsekakor narašča poraba hitreje, kot odkrijemo nove vrtine; danes porabimo 4 – 5 sodčkov nafte za vsak nov sodček, ki ga odkrijemo. Ni potrebno da zmanjka celotna nafta, zadostuje že primankljaj 10 – 15 % nafte, kot jo potrebuje gospodarstvo in sistem se sesuje. Vendar že manjši primankljaji (5 %) botrujejo k naekajkratnemu povišanju cen nafte. Napovedi so, da ko preidemo vrhnjo točko proizvodnje nafte, se bo začelo zmanjševati količina načrpane nafte za 3 -6 % letno, med tem ko bo poraba še naprej naraščala, vkolikor ne ukrepamo prej. Ko so se cene nafte dvigovale poleti 2004 je bilo večkrat slišati, da to ne bo vplivalo na naša življenja ker predstavlja nafta majhen delež BDP. Vendar ali lahko jeste internet?

    Ali se Busheva administracija zaveda preloma v porabi nafte?
    Da! Leta 1999 je Dick Cheney izjavil: „Po nekaterih predvidevanjih, bo v prihodnosti letno 2 % rast v porabi nafte in 3 % upadanje produkcije iz obstoječih rezerv. To pomeni, da bomo do leta 2010 potrebovali dodatnih 50 mio sodčkov dnevno več nafte, ko jo bo na voljo, z obstoječimi trendi.” Rast porabe pa je sedaj dvakrat večja od napovedane. Več na: http://www.lifeaftertheoilcrash.net/ . Eden izmed Bushevih svetovalcev za energijo Matthew Simmons je govoril o prihajajoči krizi. Avgusta 2003 je na vprašanje ali obstaja rešitev za energetsko krizo izjavil: »Mislim da je ni. Rešitev je da molimo. V najboljših pogojih, če bodo molitve uslišane ne bo krize naslednji dve leti. Za tem bo zagotovo.« Nadalje je Simmons razložil da bi bila potrebna cena nafte, da bi omejili porabo 182 $ na sod, danes je 45 $ na sod. Po nekaterih scenarijih bo zavladala panika na trgu in vse cene bodo poskočile navzgor v nekaj dnevih. Ker dobava ne bo zmogla 80 miljonov sodčkov dnevno, bo postalo tržišče paralizirano, kolesja gospodarstva se bodo ustavila in v »razvitih družbah« bodo pod uprašanjem tudi dnevne življensko nujne potrebščine.

    Beri dalje (506 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.05.05 @ 07:50 z A 
    | More

    Anketa: Znani Slovenci o nošenju krzna Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 23. februar 2005 @ 06:03 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Osveščanje in ekologija

    Nekatere znane vegetarijance smo povprašali o tem, kaj menijo o modnem trendu – nošenju krzna…


    Lara Baruca
    „Ko vidim kakšno damo v razkošnem krznenem plašču, mi pride na misel, kako bi se počutili mi, če bi se na planetu Zemlja naselili nezemljani in bi nas, ljudi, zaradi modnih smernic začeli slačiti iz kože. Narava je nekaterim bitjem podarila krzno, da jih zaščiti, v pradavnini se je tudi človek z njim ščitil – šlo je za boj za preživetje, danes pa nošenja krzna enostavno ne razumem. Morda želijo dame z njim poudariti višji družbeni status, na žalost pa poudarjajo le nehumanost in se tega očitno niti ne zavedajo. Osebno se zavestno nikoli nisem odločala o tem, moje telo je že od rojstva zavrnilo meso in ga nikoli nisem mogla jesti, s tem pa sem mogoče privzela spoštovanje do bitij, ki žal ne znajo govoriti našega jezika, kar pa še ne pomeni, da ne trpijo.“



    Andraž Hribar
    „Krzno nosijo ljudje že od začetka človeštva dalje. Takrat je bila to nuja, danes ni več. Danes to niti ni več stvar prestiža. To je le napuh in izraz neozaveščenosti, brezbrižnosti in primitivizma. V bistvu nimam nič proti nošenju krzna, ker to živali počnejo vsak dan. Motijo me ljudje, ki ga nosijo. Problem je v tem, ker si dame in gospodje ne želijo krzna kakšne povprečne, slovenske krave, ampak hrepenijo po koži kun, tigrov, risov,.... Bolj je živalska vrsta redka in na robu preživetja, bolj je zaželena, draga,....“

    Beri dalje (1.172 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.24.05 @ 14:46 z Petra 
    | More

    Severni Jadran pred ekološko katastrofo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 16. februar 2005 @ 06:12 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Osveščanje in ekologija V primeru izliva nafte pri transportu v ali iz bodočega naftnega terminala v Omišlju, bo konec severnojadranskega ekosistema, turizma, ribištva in marikulture. Tako so ob podpisu sporazuma AdriaticGreenNet dejali predstavniki hrvaških, italijanskih in slovenskih ekoloških gibanj.

    Ključna naloga dokumenta je, poleg zaščite skupnega ekosistema, tudi preoblikovanje energetskega sistema ob severnem Jadranu po določilih Kjotskega protokola. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič je poudaril, da je za uspeh bistvenega pomena večje osveščanje javnosti o krhkosti severnojadranskega ekosistema.

    Lipič je dejal, da se Zveza ekoloških gibanj zavzema za čimprejšnjo postavitev sodobnih čistilnih naprav v Kopru, Izoli in Piranu. Verjamejo, da ima tretji pomol koprske luke prihodnost, vendar je potrebno po njihovem dodatno preučiti upravičenost terminala za razsuti tovor. Po njihovem mnenju bo nujno omejiti ribolov s kočami in globinskimi mrežami, saj ta uničuje floro in favno severnega
    Jadrana. Težava so tudi vodotoki, ki se stekajo v severni Jadran. Največji onesnaževalec je reka Pad. Slovenija bi, še dodaja Lipič, morala imeti več ladij za čiščenje morja, ki so nenadomestljive v primeru ekološke katastrofe. Zaenkrat
    je samo ena.

    Beri dalje (182 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kimberly – Clark briše pragozdove Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 15. februar 2005 @ 05:45 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Osveščanje in ekologijaGreenpeace, 26. januar

    Kimberly-Clark je največji svetovni proizvajalec papirnatih robčkov, ki proizvaja blagovne znamke kot je Kleenex. Vendar pa vsakič, ko odplaknete košček Kleenex toaletnega papirja, odplaknete tudi delček kanadskega pragozda. Manj kot 19 odstotkov papirne kaše, ki jo Kimberly-Clark v Severni Ameriki uporablja pri proizvodnji papirnih izdelkov za enkratno uporabo (vključno s toaletnim papirjem, robčki, prtički in papirnatimi brisačami), prihaja iz recikliranega papirja. Vir ostalega deleža materiala so večinoma tisočletni gozdovi. Dokumentacija podjetja Kimberly-Clark na primer navaja, da sekajonedotaknjene kanadske borealne gozdove, vključno z drevesi starejšimi od 180 let. Borealni gozdovi so največji nedotaknjeni pragozdovi v SeverniAmeriki in dom vrstam kot so grizli, črni medved, karibu, volk, gologlavi orel in tisoče ptic, ki so vezane na starodavne gozdove.

    Beri dalje (85 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.22.05 @ 11:34 z laral 
    | More

    V sredo začne veljati Kjotski protokol Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 13. februar 2005 @ 14:35 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Osveščanje in ekologija Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov bo začel veljati v sredo. Uveljavitev protokola je vse od njegove uveljavitve leta 1997 visela v zraku, saj so z njegovo ratifikacijo po zavrnitvi ZDA odlašale vse največje onesnaževalke okolja s toplogrednimi plini. Potem ko je Rusija novembra ratificirala protokol, so bili izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev - ratificirati ga je moralo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov.

    Kjotski protokol je doslej ratificiralo 114 držav, med njimi 30 industrijskih razvitih. Te so se leta 1997 v japonskem Kjotu zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 znižale izpuste toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990.

    Ruska ratifikacija je bila nujna, da bi protokol končno stopil v veljavo, saj so od podpisa leta 2001 odstopile ZDA, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov. Rusija pa je bila leta 1990 odgovorna za 17 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov.

    Rusija se bo o morebitnem sodelovanju pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov po letu 2012 odločila naknadno. Duma je namreč protokol potrdila s pridržkom, da bo Rusija sodelovala samo v prvi fazi izvajanja protokola, t.j. od leta 2008 do 2012. Nato bo preučila, ali je protokol v skladu z ruskimi interesi, sicer pa zamrznila svoje obveznosti po protokolu.

    Eden izmed mehanizmov Kjotskega protokola je trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Države, ki bodo emitirale manj toplogrednih plinov, bodo presežke prodajale državam z več emisijami. Evropska unija je s 1. januarjem letos že začela trgovati z emisijami toplogrednih plinov, natančneje z emisijami ogljikovega dioksida.

    Beri dalje (347 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Bruselj otroke poziva, naj sodelujejo v tekmovanju Zeleni teden 2005 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 8. februar 2005 @ 11:59 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Osveščanje in ekologijaEvropska komisija poziva vse otroke iz držav članic EU in držav kandidatk, stare od šest do 16 let, naj sodelujejo v letošnjem šolskem tekmovanju Zeleni teden, katerega tema so klimatske spremembe. Tekmovanje, ki poteka že peto leto, je organizirano v okviru letne konference in razstave z istim imenom, ki bo potekala v Bruslju med 31. majem in 3 junijem. Kot so sporočili v Bruslju, se lahko mlajši otroci v tekmovanje vključijo z risbami in slikami, ki izražajo njihove poglede na klimatske spremembe, starejši pa bodo v tekmovanju sodelovali z izdelavo krajšega digitalnega videoposnetka na omenjeno temo.

    "Klimatske spremembe so eden najhujših okoljskih izzivov, s katerimi se sooča svet. Če bi se v kratkem času ozračje otoplilo za samo nekaj stopinj, bi prišlo do dramatičnih posledic - dvignila bi se gladina morij in mnogim vrstam bi grozilo iztrebljenje. Vsi lahko prispevamo k preprečevanju klimatskih sprememb, šolsko tekmovanje Zeleni teden pa je priložnost, da se v šolah spregovori o tem vprašanju," je ob tem dejal evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

    Beri dalje (218 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vizije in vrednote Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 2. februar 2005 @ 13:19 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaPiše: Mary Midgley je filozofinja, znanstvenica in pisateljica


    Razmišljanje v skladu z Gajo (Gaian thinking) povezuje znanost in etiko, in nam omogoča, da razširimo svoje humanistične vrednote in upoštevamo stvarstvo kot celoto.

    Le na takšen način lahko razumemo in se soočimo s spreminjanjem podnebja.

    ETIČNE posledice globalnih sprememb so drastične, a vseeno ne brezupne: še vedno imamo možnost spremembe.

    Kadar se ljudje počutimo resnično ogroženi, se naš moralen vidik lahko hitro in korenito spremeni. Prestopi v fazo urgentnosti. To se je zgodilo leta 1938.

    Ljudem v Evropi je grozila vojna in nenadoma so postali bolj realistični, med seboj so sodelovali in se upoštevali. Resnosti grožnje podnebnih sprememb se večina ljudi še ne zaveda, čeprav je veliko večja od vseh, ki so do sedaj pretile človeštvu. In kmalu bo postala očitna vsem – takrat bomo vsi začutili potrebo po prilagajanju, ki je že po tradiciji del našega razmišljanja.

    Če soupoštevamo celotno stvarstvo, svoje simpatije ne moremo omejiti le na živali, pač pa tudi na rastline in ekosisteme, ki jih uradna etika velikokrat potisne na stranski tir. Premalokrat pomislimo na to, da morda le dolgujemo temu kompleksnemu sistemu, iz katerega smo nastali in ki omogoča naše življenje.

    Beri dalje (583 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.03.05 @ 11:46 z Tatjana Malec 
    | More

    Pomanjkanju vode sledi pomanjkanje hrane... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 26. januar 2005 @ 06:12 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologija Medtem ko se svetovna javnost dandanes intenzivno ukvarja s problemom primanjkovanja nafte, naši prihodnosti grozi veliko večja nevarnost – pomanjkanje vode. Naftne vire lahko nadomestimo, vode ne. Brez nafte smo uspeli preživeti milijone let, pomanjkanje vode pa nas pogubi v nekaj dneh.

    Ne le, da vode ne moremo nadomestiti, pač pa so ogromne količine potrebne za pridelavo hrane. Človek zaužije približno 4 litre vode na dan, bodisi neposredno ali posredno v različnih pijačah in hrani. Za količino hrane, ki jo zaužije človek na dan, pa je potrebnih 2000 litrov vode – 500krat več.

    Potemtakem ni presenetljivo, da za namakanje polj porabimo 70% svetovne sladke vode. Čeprav se nastale situacije vedno večjega pomanjkanja vode zaveda že veliko ljudi, se večini še ni posvetilo, da to posledično pomeni tudi pomanjkanje hrane.

    Vir: www.ekorega.net

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vrtoglave številke prihodnosti cestnega transporta Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. januar 2005 @ 17:17 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaČe se bodo trendi, ki so se pred 40 leti pojavili v industrializiranih državah in se sedaj že širijo v države tretjega sveta, nadaljevali, lahko v naslednjih 50 letih pričakujemo masivni porast transporta ljudi in dobrin na jugu.

    Do leta 2060 bo prevoženih vsaj sedemkrat več kilometrov kot 1990. Okoli leta 2025 bo promet na jugu večji od tistega na severu, tako bo do 2060 predstavljal 70% celotnega svetovnega prometa.

    Še bolj naj bi se spremenil transport dobrin. V zadnjih 40 letih so se kilometrske tone cestnega tovora (= teža transportiranega blaga pomnožena s prevoženimi kilometri) povečale vsaj vzporedno z BDP-jem države: 1,7 krat hitreje v Evropi in dvakrat hitreje v Indiji.

    Projekcije, ki uporabljajo podobne stopnje rasti, prikazujejo za leto 2060 zastrašujočih 40.000 milijard kilometrskih ton v primerjavi z 5000 milijardami leta 1990. Gonilna sila te rasti bo jug: do leta 2020 bo predstavljal 60% skupnega cestnega tovora – v primerjavi s 30% leta 1990 – in zrasel na 75% do 2060. glede na takšne ocene bo zagoto prišlo do velikih problemov z gorivom tudi, če bo tehnološki napredek omogočil manjšo porabo goriva za avtomobile in tovornjake.

    Vir: www.ekorega.net

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Barjansko zemljo žrtvujemo asfaltu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 22. januar 2005 @ 11:40 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    Izšla knjižica o Ljubljanskem barju.

    Zavod RS za varstvo narave je izdal knjižico z naslovom Da bo ljubljansko barje živelo. Knjižica bralcu približa najpomembnejša življenjska okolja tega območja, ki se še posebej odlikujejo po pestrosti živega sveta, in poziva k ohranjanju ali ponovni vzpostavitvi trajnega in naravi prijaznega gospodarjenja na barju. Ljubljansko barje je namreč dom številnim rastlinam in živalim, ki smo jih drugod že pregnali.

    Kot so sporočili iz zavoda za varstvo narave, knjižica predstavlja ekstenzivne travnike, nizka in visoka barja, vode ter gozdove in mejice, ki so na drugih območjih že redka ali mnogo slabše ohranjena. Tu pa sestavljajo značilno barjansko krajino, zaradi katere je Ljubljansko barje tako posebno. Nekatere živalske vrste, ki danes veljajo za redke ali ogrožene, so tukaj preživele zaradi naravnih danosti - močvirnega in poplavnega značaja Barja, ki pa ga je tukajšnji človek v preteklosti znal smotrno uporabljati in se ni po vsej sili pehal v dejavnosti, ki zemljo izkoriščajo preko njenih zmožnosti.

    V zadnjem času se tudi Ljubljansko barje hitro spreminja. Barjansko zemljo žrtvujemo asfaltu, betonu, odpadkom, pesticidom. Zato knjižica ponuja nekaj osnovnih napotkov, kako prijazno sobivati z rastlinami in živalmi, ki so naše prednike spremljali nekoč, danes pa so tako redke, da Ljubljansko barje uvrščajo na seznam evropsko pomembnih naravovarstvenih območij, združenih v omrežje Natura 2000.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Hiše brez ogrevanja? Prava malenkost! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 15:23 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaŽe Sokrat naj bi dejal, da je v idealni hiši pozimi toplo, poleti pa hladno. Da je to uresničljivo v današnjem času tudi brez uporabe klasičnih sistemov za ogrevanje, dokazuje novi spletni portal CIPRE International, kjer se lahko seznanimo tudi s prednostmi, ki jih prinaša uporaba domačega lesa kot goriva ali gradbenega materiala.

    Ekološko in energijsko nekakovostne hiše, ki se gradijo danes, bodo na porabo energije in obremenjevanje podnebja vplivale še dolga desetletja. Pri novogradnjah kakor tudi pri ostalih zgradbah pa je mogoče z inteligentno solarno gradnjo ali sanacijo za 80 % do 90 % znižati potrebe po energiji, ki jo potrebujemo za ogrevanje prostorov. Pomembna novost torej, ki ni nikakršna čarovnija, saj je izvedljiva z uporabo razpoložljivih gradbenih materialov in tehnik. Na spletnih straneh v štirih jezikih si lahko vsi, ki jih zanima gradnja, arhitekti, politiki in drugi zainteresirani preberejo izčrpne informacije o trajnostni in za naravne vire sprejemljivi gradnji in obnavljanju zgradb.

    Beri dalje (150 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    S strešnimi travniki do čistejšega zraka v Pekingu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 14:54 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaPEKING - Kitajci bodo v boju proti onesnaževanju zraka in v okviru priprav na olimpijske igre leta 2008 na pekinških strehah zasadili zelene površine. V naslednjih treh letih bodo travnike posadili na strehe tretjine mestnih nebotičnikov in večine manjših zgradb, navaja kitajska tiskovna agencija Xinhua. Cilj tega ukrepa, ki je bil sprejet zaradi pomanjkanja prostora v središču kitajske prestolnice, je izboljšanje kakovosti zraka. Peking, ki ima velike probleme z onesnaženostjo zraka, se je pospešeno lotil vsega potrebnega, da bi bil čim bolje pripravljen na prihodnje poletne olimpijske igre.

    Vir:www.dnevnik.s

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Mednarodni okoljski dnevi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. januar 2005 @ 00:00 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Osveščanje in ekologijaMinistrstvo za okolje vabi k sodelovanju okoljske nevladne organizacije, ki bodo izvajale aktivnosti ob mednarodnih okoljskih dnevih:
    Svetovni dan mokrišč (2.2.),
    Svetovni dan voda (22.3.),
    Svetovni meteorološki dan (23.3.),
    Dan zemlje (22.4.),
    Dan podnebnih sprememb (15.5.),
    Dan biotske raznovrstnosti (22.5.),
    Evropski dan parkov (24.5.),
    Svetovni dan okolja (5.6.),
    Mednarodni dan Save (1.6.),
    Mednarodni dan Donave (29.6.),
    Mednarodni dan barij (zadnji teden v juliju),
    Evropska noč netopirjev (prvi vikend v septembru),
    Mednarodni dan zaščite ozonske plasti (16.9.),
    Evropski dan brez avtomobila (22.9.),
    Svetovni dan habitata (prvi ponedeljek v oktobru),
    Evropski dan opazovanja ptic (prvi vikend v oktobru) in
    Svetovni dan varstva živali (4.10.).

    Ministrstvo bo obeležitve začelo s Svetovnim dnevom mokrišč pod sloganom »Raznovrstnost mokrišč je naše bogastvo - ohranimo ga!«
    (info: www.ramsar.org).

    Vse aktivnosti bodo objavljene na spletnih straneh ministrstva v rubriki Novosti /Mednarodni okoljski dnevi 2005.

    Več informacij: www.gov.si/mop, milena.janezic@gov.si, 01 / 478 73 35

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Minuta za bitje zemlje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 10. januar 2005 @ 06:01 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    Točno sedem let po tem, ko smo se začeli zavedati Zemljinih preobrazbenih procesov, so se sočasno zgodile tri katastrofe, ki so pretresle Zemljo, Naravo in Človeštvo.

    Na obalah Nove Zelandije se je zgodil skupinski samomor kitov, Teksas je prekrila debela snežna odeja in obalo Indijskega oceana so opustošili popotresni valovi. Stotine tisočev ljudi so bile potisnjene v katastrofo. Vse to se je zgodilo dan po božiču. Božič predstavlja čas, ko se temačna polovica leta prevesi v svetlobno polovico. V holografskem jeziku to pomeni, da tri katastrofe govorijo o novi poti luči, torej, da nas bo nova pot luči v prihodnjem obdobju vodila skozi nujno potrebne spremembe Zemlje, ki se bodo manifestirale na materialnem nivoju.

    Kako je mogoče razumeti in sprejeti kataklizmične spremembe Zemlje, kot pot luči? Je mogoče doseči, da bi ta pot zahtevala manj žrtev v naravi in človeštvu?

    Med zadnjimi sedmimi leti se je prostor nove Zemlje pripravil na eterični ravni. Ta ciklus Zemljine preobrazbe je končan. Sedaj smo soočeni z novim ciklusom sprememb, ki ima karakteristike lomljenja fizičnega telesa planeta. Pokrov enostranske miselnosti, ki jih človeška bitja že tisočletja projeciramo na večdimenzionalno telo Zemlje, se mora zlomiti na določenih mestih. S tem se ustvarjajo razpoke v enodimenzionalni predstavi o prostorski strukturi, skozi katere se lahko začne manifestirati nov vzorec večdimenzionalne realnosti. Kar je nazunaj vidno kot rana, je lahko od znotraj dojeto kot dejanje osvoboditve in prenove.

    Mnogo ljudi je žrtvovalo svoja življenja v zadnjih dneh, da bi lahko pot preobrazbe, ki jo planet zdaj hodi, vodila k uspehu. Mi, na drugi strani oble smo srečni, da lahko naprej uživamo življenje. To dejstvo nas izziva, da damo svoj prispevek k procesu Zemljine prenove na nivoju zavesti. Za to je veliko različnih možnosti. Ena je lahko:

    Beri dalje (269 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Peticijo za naravi bolj prijazno kmetijsko politiko Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 23. december 2004 @ 13:28 CET
    Uporabnik: Ales

    * Osveščanje in ekologijaPrijatelji narave v Evropi zbiramo podpise na peticijo za naravi bolj prijazno kmetijsko politiko. Ta je zdaj precej razdiralna. To je pripeljalo do tega, da naprimer večina ptičjih vrst v kmetijski krajini EU številčno upada. S podpisi želimo spodbuditi evropsko komisarko za kmetijstvo, da bo več pozornosti in denarja usmerila v naravi prijazno kmetovanje.

    Zelo ti bom hvaležen, če nam pomagaš in podpišeš peticijo, ne bo ti vzelo več kot 3 minute.

    Podpis peticije je elektronski in je zelo enostaven: greš na naslednjo spletno stran: http://www.birdlifecapcampaign.org/cybercampaign/main.htm,
    klikneš na "Slovenija", vneseš svoje ime in se par podatkov ter klikneš "pošlji".

    Se bolj nam lahko pomagaš, če tole ali podobno prošnjo pošlješ še parim svojim kolegom, ki jim je narava tudi blizu.

    Hvala !

    Tomaž Jančar
    Direktor društva za opazovanje in preučevanje ptic

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.24.04 @ 01:20 z Igor Petek 
    | More

    Bogati vse manj za siromašne Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 17. december 2004 @ 04:31 CET
    Uporabnik: Ales

    * Osveščanje in ekologijaMednarodna humanitarna organizacija OXFAM je sporočila, da bogate države vse bolj skoparijo pri pomoči za revne. Kot ugotavlja Oxfama, so bogate države v zadnjem desetletju postale še bolj bogate, revne države pa še bolj revne.

    Direktorica Oxfama Barbara Stocking je v Londonu nedavno izjavila, da bogate države, merjeno v odstotkih, prispevajo za revne po svetu polovico manj, kot so to storile leta 1960.

    Po njeni oceni naj bi v prihodnjih desetih letih zaradi lakote umrlo preko 45 milijonov otrok, in to le zato, ker bogate države kopičijo svoja bogastva in vse manj sredstev namenjajo revnim.

    vir: www.ljnovice.com

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.17.04 @ 11:57 z stojči 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 32

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 5,27 seconds