Borci za ohranitev narave menijo, da še nepoškodovana področja na Zemlji nudijo velike možnosti za rešitev narave za sorazmerno nizke stroške. Kar polovica Zemlje naj bi še vedno bila divja, vendar opozarjajo, da se pritisk ljudi na divjino iz leta v leto povečuje.

Dvesto raziskovalcev je medsebojno primerjalo podatke o področjih, kjer živi manj kot pet ljudi na kvadratni kilometer. Da velja za divjino, se mora področje raztezati vsaj na 10.000 kvadratnih kilometrih in imeti vsaj 70% nedotaknjene vegetacije (ne sme biti izsekana, uporabljena za pašnike ali rudnike.)

Tako 37% površin, ki skupaj pokrivajo 70 milijonov kvadratnih kilometrov površine, ustreza tem merilom. To je področje, veliko kot Afrika in obe ameriški celini skupaj, vendar je populacija področja le malo večja kot samo populacija v Bangladešu.

Gozdovi in obalni ekosistemi osrednje Amerike in južnega dela Mehike izginjajo že desetletja. Sedaj imajo strokovnjaki dokaze za to, da je uničenje velikih območij odvisno od tega, kdo uporablja zemljo in vodo.

Novi zemljevid prikazuje, da ima naravni ekosistem veliko več možnosti za preživetje, če ga naseljujejo prvotni prebivalci področja.

Aktivisti upajo, da bo novi zemljevid navdihnil domačine osrednje Amerike in južnega dela Mehike, da ohranijo svojo kulturo in deželo svojih prednikov neokrnjeno.
Zemljevid vsebuje področja, ki prikazujejo gozdove in morske ter obmorske ekosisteme. Novi podatki so razkrili močno soodvisnost med prisotnostjo prvotnih prebivalcev in preživetjem naravnega ekosistema.

Okoljevarstveniki so že dalj časa izpostavljali povezavo med kulturno in biološko raznolikostjo. Že pokojni geograf Bernard Nietschmann je to imenoval "pravilo področja prvotnih prebivalcev, kjer so domorodci tesno povezani z domačo zemljo, ki je še vedno del biološko bogatega okolja.«

Večje onesnaženje, več odpadkov in manj življenja v divjini – takšna je prihodnost našega kontinenta. Tako je zapisano v poročilu EEA (European Environment Agency).

Zmanjšanje onesnaženja, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, bodo izničile nove ceste, po katerih se bo valilo vse več prometa. Vsi poskusi zmanjšanja količine odpadkov, ki jih proizvedemo ljudje, bodo zaman, poleg tega pa se zvišuje tudi nivo strupenih odpadkov.

Zakaj? Odgovor je dokaj preprost. Zato, ker večina evropskih držav pospešeno širi svoje gospodarstvo.

V poročilu je poudarjeno tudi to, da smo v 90-ih letih uspeli narediti nekaj koristnega za okolje, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, ki povzročajo spremembo globalne klime. Vendar pa je vse to rezultat recesije v gospodarstvu in upadanja težke industrije v vzhodnem delu Evrope.

Kitajska bi se rada prilagodila bodočemu evropskemu trgu, zato išče alternativna sredstva za gnojenje. Odkar obstaja v EU prepoved uvažanja živil, ki so obdelana z nekaterimi pesticidi, išče tudi Kitajska biološka sredstva v poljedelstvu.

Helmut Rampler, rojen na avstrijskem Štajerskem ima svoje uspešno družinsko podjetje severno od Salzburga. Njegova hčerka Karin je genialna organizatorka podjetja "PRO NATURA", ki že 15 let razvija okolju prijazna sredstva - od čistila za stranišča, "ki ga lahko piješ" do krme za živali.
"Kitajci hočejo uporabiti naša sredstva za poljedelstvo in zlasti za pridelavo zelenjave kot so kumare in paradižniki."

V več kot 30 državah so prisotna Ramplerjeva sredstva za zaščito rastlin. Že rešujejo onesnažene ribnike na Kitajskem ob obali v dolžini 3500 km. Sedaj se potegujejo za njegova neoporečna sredstva lastniki nasadov v Braziliji. V plantažah banan, kave in kakava uporabljajo Ramplerjev sistem za zaščito rastlin. Potem bo tudi delo na plantažah znosno. Sojallovi produkti pomagajo tudi pri hudih kožnih izpuščajih, ki jih dobijo delavci pri škropljenju z pesticidi.
"Nazaj k naravi" je Ramplerjevo geslo. Naj bo na področju agrarne spremembe, zaščite živali ali v zdravju: za vse ima pionirske, epohalne, revolucionarne ideje.

V ZDA, Veliki Britaniji in Skandinaviji so se živali obnesle kot pomočnice, včasih tudi kot zadnja rešitev; izkazale so se v šolah, bolnišnicah, domovih starejših občanov in pri telesno oviranih. Tudi v teh okoljih so po naključju odkrili presenetljive odnose med ljudmi in živalmi.

Deklica se je vlegla v posteljo in ni z nikomer več govorila, ko ji je umrla mama. Oče je poklical več zdravnikov, nobeden ni mogel pomagati. Nekega dne je po tihem pricapljala v sobo mačka, se vsedla na posteljo in rekla: "Pobožaj me!" Otrok se ni zganil. Pa je mačka še enkrat rekla: "Božaj me!" Deklica je še naprej topo buljila predse. Mačka se je vlegla na njene prsi, zapredla je in z repom požgečkala punčko po nosu. Deklica se je zasmejala, se dvignila iz postelje in ozdravela.

Nekoč je bil star mož, ki mu življenje ni več ugajalo. Ni se umival, ni si pripravljal hrane in nikdar ni stopil iz hiše. Pa se je pojavil velik pes, ki mu je rekel: "Lačen sem." Možakar je stopil v kuhinjo in skuhal kašo. Ko jo je pes pojedel, je rekel: "Očisti mi dlako." Mož je vzel krtačo in je počesal psa. Ko se je njegova dlaka zasvetila, je pes rekel: "Pojdi z menoj na sprehod." Starec je vzel klobuk in šel s psom na sprehod. To je psu ugajalo, ostal je pri gospodu, ta pa se je spet veselil življenja.

Dr. France Susman na poti iskanja smisla življenja:
Iskanje, ki ne bo nikdar končano.

Ne vem, ali sem že hodil v šolo ali ne, ko sem se sprehajal pod Krimskimi gozdovi in se spraševal, zakaj je ravno človek tako pokvarjen. Ko bi pri tem iskanju ostal, bi hitreje našel. Dali so me v šole. Vem, da sem na začetku študija filozofije prebiral kitajskega filozofa Lin Yütanga. Prav ničesar nisem razumel, ničesar mi ni dal. Podobno se mi je dogajalo pozneje, ko sem se stegal po avtorjih, ki so jih priporočali. Kot študent sem nenehno brskal po knjigarnah, vendar nisem več vedel, kaj sem iskal.

Morda je danes največja učiteljica človeštva še ne tridesetletna Anastazija, ki živi globoko v ruski tajgi, jugovzhodno od Nižjege Novgoroda. Nikdar ni imela knjige v roki, nikdar uporabljala civilizacijsko orodje (ona pravi: berglje), nima ne ognja ne kolibe, ne shrambe za živila v trdi sibirijski zimi, njeni prijatelji so živali, drevesa in naravni pojavi. Pet knjig je izšlo o njej in še štiri bodo. Brez krvavih zapletov, preko katerih so morali junaki v Voltairjevem Candidu, preden so se končno znašli v carigrajskem vrtu, ona že od otroštva uči vrtičkarje, kako pridobivati zdravo hrano v zdravem okolju in kako naj vzgajamo otroke, da nastane čisto človeštvo, po katerem že tisočletja hrepenimo.

PRED 4000 MILIJONI LETI JE NASTALA NAŠA ZEMLJA
sedaj se čas izteka

Svetovna zgodovina, skrčena na eno leto:
Kmalu po 1. januarju so nastale bakterije.
Prva praprot je zrastla 20. novembra.
Od 1. do 15. decembra so zavladali dinozavri.

31. decembra, 15 minut pred 12.00 se je pojavil človek.

Pred 2 sekundama, na začetku industrijske revolucije, smo začeli uničevati Zemljo, ki je zato na smrtni postelji.
Okolje se razkraja pred našimi očmi.
Klavnih živali je 3x več kot ljudi.
V Angliji se porabi 80 % površine za pridelavo krme.

10 kg rastlinskih beljakovin - za "pridelavo" 1 kg mesa.
Iz 10 kg pšenice dobimo 2,50 kg slovita - mesa iz rastlinskih beljakovin.
Za pridelavo krme uničujemo s pesticidi ves ekosistem.
Strupi se kopičijo v živalih, ki jedo manjše, konec je v ribah.
Vodne ptice pa, ki jih jedo, kopičijo v sebi 80.000x več pesticidov kot jih je v vodi.

Friedrich Hebbel (1813-1863)

Ptiča se mi ne dotikaj nikdar več
Peruti so mu bile dane,
Da s svojo sladko melodijo
Zemljo in nebo prepleta;
Od zgoraj prisluškuje angel semkajdoli,
Spodaj v omotici otroška duša
veselo trepetaje njegovo pesem pije
sveto mi je življenje tako.

Z začetkom letošnjega leta so začeli veljati novi predpisi o odstranjevanju izrabljenih pnevmatik, ki temeljijo na uredbi o načinu, predmetu in pogojih upravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi odpadki. Bistvo novih predpisov je, da je zadnji uporabnik dolžan poskrbeti za ekološko primerno odstranitev izrabljenih pnevmatik. Najbolj enostavno to stori, če ob zamenjavi z novimi pnevmatike pusti pri vulkanizerju, vendar pa to ni brezplačno: za vsak kilogram pnevmatike je potrebno plačati 34,80 tolarja (DDV vključen), kar znaša za štiri pnevmatike približno 1000 SIT.

Zemlja postaja vse bolj prenapolnjena z odpadki. Znano je, da lahko kar osemdeset odstotkov odpadkov ponovno uporabimo kot surovino, preostalo pa se deponira kot neuporabno. Največ lahko naredimo s sortiranjem embalaže, ki je del vsakega proizvoda, saj jo je mogoče enostavno ločiti po frakciji.

Pridružite se torej vse večjemu številu prebivalcev, ki ločujejo nevarne odpadke in tako aktivno prispevajo k varovanju okolja.

Povečanje količine embalaže je države EU že pred leti prisililo, da uvedejo ukrepe za njeno zmanjševanje. Leta 1994 je EU izdala direktivo, ki od vsake države zahteva, da predela polovico odpadne embalaže, posledica pa je uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v vseh članicah. V nasprotju s Slovenijo skrbijo v državah EU tudi za organske odpadke, ki jih pozneje uporabijo kot kompost.

ORODJE ZA KONEC NARAVNEGA SVETA

Človek je po svoji naravi izdelovalec orodij, obenem pa nepoboljšljivi hazarder, ki veliko tvega. Večno stojimo pred navidezno dilemo, katero orodje uporabiti, da se z njim ne bomo ranili. Naša zgodovina pa nam jasno govori, da smo se ranili še z vsakim orodjem, ki smo ga razvili. Orodja smo vedno izbirali po kriterijih njihove moči, učinkovitosti in hitrosti s ciljem, da vsako novo človekovo orodje prinaša povečanje človekove moči. Ta pa ni nikoli nevtralna. Kadarkoli se uporabi moč, imamo zmagovalce in poražence. Število poražencev pa se povečuje s hitrostjo razvoja količine uporabljene moči. Spomnimo se le jedrske tehnologije s termonuklearnimi bombami ali pa agrokemičnega kmetijstva s strupenimi pesticidi.

Človekovo obvladovanje narave je izraz, ki se ga zelo pogosto uporablja pri opisih napredka uporabnih znanosti.

Vprašajmo se, v kakšnem smislu poseduje človek vedno večjo moč nad naravo?

Zahteve po zmanjševanju energijske porabe gospodinjskih strojev so v tujini obveznost in te zahteve se počasi selijo tudi v Slovenijo. Kupci so vse bolj ekološko in varčevalno ozaveščeni , in to podpirajo tudi državni organi. To se odraža kot pritisk na proizvajalce, in je najbolj opazen v državah severne Evrope.

V Sloveniji je tri leta od tedaj, ko je zakonodaja uvedla razvrščanje aparatov po njihovi energijski varčnosti in po uporabi materialov, ki so prijazni okolju.

15. januarja je Evropski parlament sprejel zakon, s katerim bo v Evropski uniji od leta 2009 prepovedanega večina testiranja kozmetike na živalih, prepovedoval pa bo tudi prodajo na tak način testirane kozmetike od drugod. Ta zakon je kompromisna rešitev, dosežena z vladami EU, formalno pa ga morajo odobriti še ministri EU. Z njim pa se do leta 2013 vseeno omogoča nadaljevanje treh tipov testiranja toksičnosti, dokler ne razvijejo alternativnih načinov testiranja.

"Ta parlament je z veliko večino strank jasno povedal, da živalsko trpljenje zaradi ustvarjanja novih proizvodov človeške nečimrnosti ni več sprejemljivo," je rekel britanski parlamentarec Chris Davies.

V televizijski seriji Šerif v New Yorku je igral ameriški televizijski igralec Dennis Weaver v vlogi šerifa McClouda. Ta igralec si je leta 1989 zgradil hišo v Ridgwayu v zvezni državi Kolorado. Hiša je zgrajena samo iz recikliranih materialov, kot so stare avtomobilske gume in aluminijaste pločevinke za pivo.

S svojim zgledom želi vzbuditi med ljudmi zavest o pomembnosti pravilnega odnosa do narave, in pokazati, kako se da živeti v sožitju z naravo. Pravi, da je znanstveno ugotovljeno, da 'pravkar uničujemo tisto, od česar pravzaprav sedajle živimo'. Zato bi se morali vsi skupaj pošteno potruditi, da bomo zaščitili temelj našega življenja, ki je – narava.

Skupaj s svojo ženo je Dennis Weaver ustanovil neprofitno ekološko organizacijo. Meni, da so prav medijske znane osebnosti tiste, ki bi morale dajati zgled vsem ostalim.

Segrevanje planeta je najrazličnejše živalske in rastlinske vrste, od morske zvezde v Kaliforniji do alpskih rastlin, prisililo, da so se preselila v nova življenjska okolja ali pa tako zelo spremenile način življenja, da je ogroženo ravnotežje v ekosistemu. Na to kažeta dve najnovejši raziskavi, ena s teksaške univerze Wesleyan in druga s stanfordske univerze. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Nature.

Čebele se med sabo sporazumevajo s plesom. Tako čebele iskalke, ki najdejo večjo količino hrane, delavkam pokažejo, kje bodo našle večjo količino rastlinskega soka. Sporočijo jim oddaljenost in smer, kjer se nahaja hrana.
Čebela, ki se je pravkar vrnila iz izvidnice, začne plesati in pri tem izvaja določene kroge. Med vsakim krogom, ki ga naredi, preseka krožnico pod točno določenim kotom in s tem nakaže smer, kjer se nahaja hrana. Če vzamemo krožnico v obliki ure, in če čebela preseka krožnico od številke šest proti dvanajst, jim s tem sporoča, da morajo iskati v smeri proti soncu. Med svojim plesom čebela tudi niha s trebušnim delom, in število nihajev trebuha ostalim čebelam pove oddaljenost do hrane.

Na podlagi novega teoretičnega modela, ki so ga izdelali znanstveniki, so ugotovili, da pri živalih ne obstaja diktatura posamezne živali.

Ta model nam dokazuje, da demokratično obnašanje ni edinstveno samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih, je izjavil Tim Roper z Univerze Sussex v Angliji.

Pri večini živali, ki živijo v tropih, kot so na primer opice ali jeleni, obstaja jasna hierarhija, kar se tiče parjenja, kjer prevladuje samo en samec, ki kontrolira tekmece. Znanstveniki pa so predpostavili, da ta dominantna žival sprejema tudi odločitve, kam bo trop šel, kako dolgo se bo hranil, nadaljuje Roper.

V urbanih sredinah skorajda ni več noči v svojem pravem pomenu. Ljudje sami sebe vse bolj zavijamo v fluorescenčno meglo. Če sodimo po prvem zemljevidu, na katerem so znanstveniki označili področja zastrupljanja z umetno svetlobo, bi lahko nekontrolirana umetna svetloba škodovala tudi astronomom. Člani strokovne ekipe, na čelu s profesorjem Pierantoniem Cinzanom iz padovske univerze, so sestavili globalni atlas, kateri prikazuje področja, ki so zastrupljena z umetno svetlobo.

Vsako leto v mrežah za tunolov v vzhodnem Pacifiku umre približno 3000 delfinov. Od tega je največ žrtev med mladiči, ki so v času ribolova oddaljeni od svojih mater. Najbolj ogrožene vrste so Stenella longirostris in Stenella attenuata. Čeprav ribiči trdijo drugače, se je populacija delfinov zmanjšala za 35 odstotkov.

Po nekaterih podatkih bi bilo za obnovo populacije potrebno sedemdeset let, po neki drugi analizi pa celo dvesto let.

Na začetku enaindvajsetega stoletja še vedno močno prevladuje mnenje, da se je Univerzum razvil po naključju. Mišljenje obstaja, da so vsi temeljni pod-atomski procesi »naključni« in edini način, da bi jih lahko preračunali, se zdi »nezanesljivo« načelo. Jasno je, da so naši zaključki o Realnosti Univerzuma določeni in omejeni z našo domišljijo. Si lahko zamislimo druge možnosti? Kaj pa, če se nič v Univerzumu ne dogaja po naključju? Ali je to morda IZBIRA?

Celoten članek:
www.luznar.net/narava.htm

Zaradi Viagre, poznane tabletke proti impotenci, se živali ne razmnožujejo, pač pa jim pomaga da jih krivolovci manj ubijajo.

“Zaradi posledic Viagrine učinkovitosti in popularnosti, bi lahko določene živalske vrste doživele velik napredek v ohranitvi populacije” je izjavil Frank von Hipple iz univerze Aljaska.

Četrtina ljudi na svetu, ali 1,6 milijarde ljudi, še dandanes nima na voljo električne energije. Ta članek ne pišem leta 1900, ampak danes, ko smo pred iztekom leta 2002. Ta podatek je objavila Mednarodna agencija za energijo. Poleg tega, so objavili tudi, da bo 1,4 milijarde ljudi brez elektrike še vsaj nadaljnih 30 let, če se ne bo zgodil čudež.

Pričakuje se, da bo to leto drugo najtoplejše odkar so začeli beležiti statistiko globalnega segrevanja, je dejal predstavnik Svetovne meteorološke organizacije (WMO) v uvodu letnega poročila o podnebju, ki ga povzema Financal Times. Deset najtoplejših let - rekordno je bilo leto 1998 - je bilo vseh po letu 1987, devet pa po letu 1990.