Uspeh ekoloških trgovin ni odvisen od okolja, v katerem so, ampak predvsem od znanja prodajalcev.

Ponudba ekoizdelkov je že leta eden izmed najhitreje rastočih segmentov v trgovini. Na večini razvitih trgov dosegajo med 20- in 30-odstotno rast na leto. Podobno velja tudi za Slovenijo.

K rasti povpraševanja pripomore vse več ozaveščenih kupcev, ki menijo, da sta zdravje in počutje odvisna predvsem od kakovostnih hranil in čim manj zaužitih pesticidov.

Mali rastejo

Majhne trgovine postajajo vse večje. Kalček, ena izmed prvih trgovin na tem področju, je iz nekaj kvadratnih metrov "skalil" na velikost supermarketa. Tudi Biotopic je pred kratkim odprl vrata več kot sto kvadratnih metrov velike trgovine v Citycentru v Celju. Zakladi narave na koseški tržnici v Ljubljani so se prostorsko podvojili. V prejšnjem mesecu so odprli tudi trgovino Bio Si na tržnici v Kopru. Pripravlja se odprtje trgovin tudi na Ptuju in v Slovenski Bistrici.

Če jih imamo v Ljubljani ta trenutek sedem in imajo vse dovolj dela, lahko sklepamo, da je v večini slovenskih mest že dozorel čas za ekoponudbo. Tisto, kar ločuje uspešne od neuspešnih trgovin na tem področju, ni kupna moč okolja, temveč kakovost prodajnega kadra. Pri trgovini za zdravo prehrano je za uspeh najpomembnejši prodajalec, ki izobražuje, svetuje in je osebno preizkusil vse, kar ponuja.

Veliki ne sedijo križem rok

Tisti, ki že vedo, kaj potrebujejo, lahko nakupujejo tudi brez strokovne pomoči - in na takšne računajo veletrgovci. Odsotnost dodane vrednosti nadoknadijo z nižjimi cenami, ki jih dosegajo zaradi večjih količin.

V Mercatorju že nekaj let ponujajo ekolimone, ekopomaranče in ekokivi, občasno pa tudi sezonsko ekozelenjavo domačih pridelovalcev. Tudi pri blagovni znamki Zdravo življenje najdemo nekaj ekoizdelkov, vendar še vedno ne dovolj. Razlog za to je preprost - ekopridelava je v Sloveniji v velikem zaostanku za povpraševanjem.

V Engrotušu so težavo rešili tako, da so se takoj obrnili na dobavitelje v Avstriji in Nemčiji. Tako v hipermarketih Tuš pod krovno blagovno znamko BIO ponujajo veliko novih izdelkov. Največja novost na našem trgu je vsekakor ekokruh in pecivo, ki ga pečejo v svojih večjih centrih.

Tudi Drogerie Markt vztrajno širi svojo ponudbo ekoizdelkov pod blagovno znamko Alnatura.

V Intersparu imajo svojo blagovno znamko NaturPur. Po daljši stagnaciji se tudi v okviru te blagovne znamke povečuje ponudba. Predvsem so močni v ponudbi ekoloških mlečnih izdelkov, torej masla, sirov in jogurtov.

Odpri in pojej

K takšnemu razmahu pripomore vse pestrejša ponudba že pripravljenih izdelkov. Verjetno so mnogi med vami ljubitelji zdrave prehrane, vendar se vam ne da mesiti kruha in kuhati svojega žita. Proizvajalci so končno dojeli, da težava ni v denarju, temveč v kroničnem pomanjkanju časa. Zato so začeli ponujati vse več pripravljenih jedi, ki jih le pogrejete ali celo takoj zaužijete.

Največja novost na trgu je ponudba ekoveganskih že pripravljenih jedi Viana, od nadomestkov za "girose" in "piščančje zrezke" do burgerjev, ragujev, spomladanskih zavitkov, zrezkov ... Na voljo je več kot 20 jedi. Seveda vse iz ekosestavin in brez mleka, mesa, jajc in podobnega. Trenutno jih ponujajo v supermarketih Leclerc in Mercator.

Tudi domači proizvajalci se razvijajo v tej smeri. Jablana je septembra predstavila svoje nove izdelke iz tofuja in sejtana, ki so že marinirani, prepečeni in jih lahko zaužijete takoj. Tudi v Kalčku imajo linijo zanimivih eko- in vegepaniranih izdelkov in testenin, ki jih lahko hitro pripravite.

Slovenija ima najslabše razmerje ekopovršin v Evropi

Največja ovira za razvoj ekotrga je kronično pomanjkanje domače ekopridelave. Kljub 1.700 ekokmetijam je na trgu le malo slovenske ekološke zelenjave, sadja, žita ... Zato povpraševanje trgovci zadovoljujejo s surovinami in izdelki iz uvoza.

Kaj drugi vedo, naši kmetijski svetovalci pa še vedno ne? Zakaj pri nas vztrajamo pri miselnosti, da le trava lahko raste brez kemičnega gnojenja in škropljenja? Zato se ne sprašujte, zakaj je skoraj vse, kar kupite z oznako eko, prišlo od daleč.

Italijani dokazujejo, da jim uspeva pridelovati ekoživila na skoraj milijonu hektarjev ekoobdelovalnih zemljišč. V Italiji je le dobrih 26 odstotkov ekopašnikov, pa skoraj 74 odstotkov ekonjiv, polj in nasadov. Če menite, da je skrivnost v soncu, poglejmo malce severneje. Tudi v Nemčiji njive, nasadi in steklenjaki zasedajo polovico ekozemljišč ... Celo v Avstriji, s katero si delimo mrzle Alpe, imajo 40 odstotkov ekozemljišč pod posevki, sadovnjaki in trto. Ali se bomo izgovarjali, da so to bogatejše države z večjo tradicijo ekokmetijstva? Kako bomo potem razložili, da ima celo Litva skorajda trikrat več ekozemljišč kot Slovenija, od tega 73 odstotkov njiv in trajnih nasadov? In tudi Slovaki imajo desetkrat več ekozemljišč in trajnih nasadov kot mi ...

Sanja Lončar
www.finance-on.net